Trenutno vladajoča Avstrijska ljudska stranka, krajše ÖVP, je za svojega novega voditelja izbrala dosedanjega notranjega ministra Karla Nehammerja. Nehammer, ki bo z imenovanjem naslednji teden postal tudi 20. povojni avstrijski kancler, bo nasledil Alexandra Schallenberga, ki je začasno vodil vlado po odstopu Sebastiana Kurza. Ta je odstopil zaradi korupcijskega škandala, v katerem ga obtožujejo podkupovanja, poneverb in krivega pričanja. Po njegovem odhodu se je v zadnjem mesecu zvrstila še vrsta odstopov drugih vplivnih članov ÖVP, kot sta Kurzev prvi naslednik Alexander Schallenberg in finančni minister Gernot Blümel. Nehammer, ki je že predstavil nekatera nova imena v vladi, velja za strogega konservativca in ostrega nasprotnika migracij.

Svojim domačim kolegom pa so te dni sledili tudi avstrijski predstavniki v Bruslju in hitro poskrbeli še za lastno korupcijsko afero. Avstrijski komisar Johannes Hahn naj bi se namreč večkrat skrivaj srečal z različnimi lobisti, ki so ga vabili na ekstravagantne lovske izlete, večerje in zabave. To samo po sebi sicer ni prepovedano, vendar morajo vsi visoki evropski uradniki takšne stike prijaviti organu Evropske komisije, ki skrbi za preprečevanje koruptivnih vplivov na njeno delovanje. Hahn se brani, da so na lov kot redno lastnico lovskega dovoljenja povabili njegovo ženo, ne njega, zato takšnega druženja ni bil dolžan prijaviti.

Vlada ZDA, ki jo vodi predsednik Joe Biden, se je odločila, da bo nadaljevala politiko zadrževanja migrantov v Mehiki, ki jo je leta 2019 uvedla administracija prejšnjega predsednika Trumpa. Trenutna vlada je politiko sicer takoj ob nastopu položaja odpravila, zdaj pa se je zaradi tožb zveznih držav Teksas in Misuri odločila, da nadaljuje to prakso. Migranti bodo tako na dovoljenje za vstop v državo morali ponovno čakati v posebnih centrih v Mehiki. To po besedah človekoljubnih organizacij zanje pomeni slabše življenjske razmere, otežen dostop do informacij in nevarnost nasilja. V ZDA bodo lahko ostale samo osebe, ki bodo lahko dokazale, da so neposredno ogrožene, in člani posebej ranljivih skupin.

Sodišče na jugu Libije je odločilo, da se bo Seif al-Islam al-Gadafi, sin nekdanjega libijskega diktatorja, lahko potegoval za predsedniški mandat na volitvah ta mesec. Državna volilna komisija je prejšnji mesec odločila, da Gadafi zaradi kriminalne kartoteke ne more sodelovati na volitvah. Leta 2015 je bil namreč v odsotnosti obsojen na smrt, ker naj bi ukazal nasilje nad protestniki med revolucijo proti njegovemu očetu. Kljub očetovi dediščini ima družina Gadafi v Libiji še vedno veliko podpornikov, a Gadafi na volitvah, na katerih bo med drugimi nastopil tudi uporniški general Khalifa Haftar, najverjetneje nima resnih možnosti.

Na Salomonovih otokih, tihomorski otoški državi severno od Avstralije, bo parlament v ponedeljek glasoval o nezaupnici vladi, ki jo bodo pospremili množični protesti opozicije. Opozicija očita vladi Manasseha Sogavare nesposobnost in slabo vodenje države, v kateri je pandemija covida-19 še poslabšala že tako katastrofalno gospodarsko sliko. Novembra so bili v obsežnih protivladnih protestih ubiti trije ljudje, po ocenah centralne banke pa naj bi protesti državo stali kar 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Opozicija je sicer obljubila, da bodo tokratni protesti miroljubni in v skladu z zakonom, a je vlado hkrati opozorila, da ne more več teptati pravic prebivalcev. Zaradi nevarnosti nasilja so vojaško pomoč v državo že poslale tudi okoliške države, med njimi Avstralija, Fidži, Papua Nova Gvineja in Nova Zelandija.

Fiskalni svet je v oceni stanja javnih financ za iztekajoče se leto ocenil kot nerealne projekcije ministrstva za finance, ki jih je za letošnje leto opravilo v začetku leta. Predvsem je bilo ministrstvo preveč optimistično glede pobranih davščin. Kot so zapisali v svetu: »Projekcije v sprejetih dokumentih tako znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, s tem pa se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ.« Novembra je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 303 milijone evrov, v prvih 11 mesecih letošnjega leta pa skupaj 2,6 milijarde evrov. Največje napake v projekcijah so v predvidenih prihodkih, saj bi morali prihodki decembra, če bi želeli uresničiti letne projekcije ministrstva, znašati kar 970 milijonov evrov. To pomeni vsaj štirikrat več kot istega meseca lani.

Na jutrišnjem združitvenem kongresu pa bodo svoje napovedi za prihodnje volitve poskušali izboljšati člani Stranke modernega centra in Gospodarsko aktivne stranke. Novo stranko naj bi vodil dosedanji predsednik SMC Zdravko Počivalšek, podpredsedniško vlogo pa bo prevzel predsednik stranke GAS in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Ime nove stranke še ni znano, po medijih sicer kroži naziv Konkretno, glavno programsko vodilo stranke pa bosta gospodarski razvoj in blaginja državljanov. Revolucionarno … GAS si od združitve nedvomno obeta večjo politično prepoznavnost, medtem ko SMC verjetno zanimajo njihove bogate izkušnje s političnim delovanjem zunaj parlamenta, ki bodo poslancem SMC po prihajajočem poletju še kako koristile.

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da poslanec madžarske manjšinske skupnosti Ferenc Horvath in župan Gornje Radgone Stanislav Rojko še vedno kršita načelo nezdružljivosti njune funkcije z opravljanjem funkcije v gospodarskem subjektu. Komisija je po ugotovljeni nepravilnosti obema dala tri mesece, da odpravita omenjeno neskladje, česar nista storila. Oba tako kršita Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član gospodarske družbe oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.