Voditelji držav članic Evropske unije na vrhu Evropskega sveta v Bruslju še niso dosegli dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji virusa COVID-19, ki obsega sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje, “težak” 750 milijard evrov. Srečanje, ki naj bi po prvotnem načrtu potekalo le dva dni, se je raztegnilo že v četrti dan, voditelji pa bodo s skupnim zasedanjem nadaljevali ob 16. uri, ko bodo skušali doseči kompromisno rešitev. Dogajanje komentira Delov bruseljski dopisnik Peter Žerjavič.

Izjava

Za znižanje nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje si najbolj prizadevajo Avstrija, Danska, Švedska in Finska na čelu z Nizozemsko in njenim premierjem Markom Ruttejem. O razlogih za zavzemanje te drže več Žerjavič.

Izjava

Bruseljski vrh so zaznamovala tudi razhajanja pri pogojevanju dodelitve finančnih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in delovanja pravne države, za kar bi v evropsko zakonodajo vgradili vzvode nadzora. Temu ostro nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, posredno podporo pa naj bi mu poleg poljskega premiera Mateusza Morawieckega izrazil tudi predsednik naše vlade Janez Janša. Drug Twito je v odzivu na Twitterju sicer zapisal, da želi, kar zadeva neodvisno sodstvo, medije in svobodo govora, enake standarde za vse; ali je imel pri tem v mislih standarde višegrajskih držav, ki se jim Slovenija vse bolj pridružuje, ni znano.

Nove standarde želi udejanjiti tudi predsednik poljske vladajoče konservativne stranke Zakon in red, poznane pod kratico Pis, Jaroslaw Kaczynski, ki je napovedal rekonstrukcijo vlade. Odločitev sledi tesni izvolitvi Andrzeja Dude, kandidata PiS, ki je prejšnji teden v drugem krogu z 51 odstotki glasov premagal liberalnega župana Varšave Rafała Trzaskowskega, povezana pa naj bi bila tudi s siceršnjo nizko podporo vlade. Katera ministrstva bo rekonstrukcija doletela, Kaczynski ni razkril, je pa svoj odstop napovedal zunanji minister Jacek Czaputowicz. Funkcijo premiera bo še naprej opravljal Mateusz Morawiecki. Kaczynski, ki niti v poljski politiki vleče le z mesta voditelja najmočnejše stranke, je še napovedal, da si bo vlada v prihodnje prizadevala za omejitev tujega lastništva v poljskih medijih. S tako imenovano “repolonizacijo” bi omejili vpliv nemških lastnikov medijev, ki naj bi med predsedniško kampanjo poročali pristransko.

V Siriji so na območjih, ki so pod nadzorom vladnih sil - to je približno 70 odstotkov celotnega ozemlja -, potekale parlamentarne volitve. Ob bojkotu opozicijskih strank se večina 250 mandatov obeta vladni stranki Baas, ki jo vodi predsednik države Bašar Al Asad. Na sedem tisoč voliščih so svoj glas lahko oddali tudi tisti, ki živijo na teritorijih, ki jih obvladujejo uporniki, ne pa več milijonov beguncev, ki so zaradi vojne in nevzdržnih življenjskih razmer zapustili državo, saj zakon predvideva izvajanje volilne pravice le na voliščih v Siriji. Rezultati volitev bodo predvidoma znani jutri, Al Asad, ki je na oblasti že 20 let, pa bo pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto še utrdil svoj položaj. Tega je med geostrateškimi interesi Turčije, Združenih držav Amerike in Saudove Arabije v že skoraj desetletje trajajoči državljanski vojni uspel zadržati predvsem z zaledjem Rusije in Irana.

V Iranu so te dni pereča tema usmrtitve. Trem protestnikom, Amirhoseinu Moradiju, Mohamedu Radžabiju in Saedu Tamdžidiju, ki so lani novembra na ulicah nasprotovali povišanju cen goriva, so po obsežni kampanji na družbenih medijih in pritisku odbora Združenih narodov za človekove pravice odredili ponovno sojenje, s čimer so se omenjeni izognili smrtni kazni, ki pa ji ni uspel ubežati Mahmud Musavi Madž. Nekdanjega prevajalca so usmrtili po obsodbi vohunjenja za Združene države Amerike in Izrael. Madž naj bi vohunil za generalom in poveljnikom posebnih enot revolucionarne garde al Kuds, Kasemom Solejmanijem, naj pa njegova aktivnost ne bi bila neposredno povezana s Solejmanijevo likvidacijo v napadu z brezpilotnim letalom, ki ga je ameriška vojska izvedla v Bagdadu januarja letos. Po podatkih Amnesty International je Iran lani usmrtil najmanj 251 ljudi; več usmrtitev je izvedla le še Kitajska.

Veseli izletniki, pozor! S polnočjo je v veljavo stopil vladni odlok, ki osebam, ki prek Hrvaške prihajajo iz držav s tako imenovanega rdečega seznama in jim bo odrejena karantena, omogoča vstopanje v Slovenijo na kateremkoli mejnem prehodu. Karantenske odločbe, ki jih bodo podpisovali pooblaščeni predstavniki Ministrstva za zdravje, bodo po novem tako na meji kot v notranjosti vročali policisti, saj želi vlada tako pospešiti njihovo do sedaj velikokrat prepozno vročanje.