OFF svobode gibanja migrantov

Aktualno-politična novica
19. 4. 2018 - 15.00
 / OFF

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je za 24. junij napovedal predčasne predsedniške in parlamentarne volitve. Redne volitve bi sicer potekale 3. novembra 2019. Erdogan je predčasne volitve predlagal po pozivu na predčasne volitve predsednika Stranke nacionalističnega gibanja MHP. Vodja Stranke nacionalističnega gibanja Devlet Bahceli je z Erdoganovo stranko AKP že sklenil sodelovanje na volitvah.

Erdogan je kot razlog za predčasne volitve navedel, da je zaradi pospešenega razvoja dogodkov v Siriji in nujnega sprejema gospodarskih ukrepov, ki bi zaustavili padanje vrednosti lire, treba prej opraviti z volitvami in tako uveljaviti aprila izglasovani prehod v predsedniški sistem. Na junijskih volitvah bi lahko bil Erdogan zaradi lani izvoljenega predsedniškega sistema ponovno potrjen za petletni predsedniški mandat. Aprila lani izglasovani prehod s parlamentarnega na predsedniški sistem namreč omogoča dva zaporedna petletna predsedniška mandata. Opozicija se je na predlog predčasnih volitev odzvala mešano. Prokurdska ljudska demokratska stranka je zatrdila, da ni nobenega razloga za sklic predčasnih volitev, medtem ko je glavna opozicijska stranka, Republikanska ljudska stranka predlog pozdravila. Predlog predčasnih volitev mora potrditi še parlament.

Evropski parlament pa je izglasoval datum prihodnjih evropskih parlamentarnih volitev. Te bodo med 23. in 26. majem 2019. Parlamentarne volitve bodo upoštevale tudi do takrat predvidoma izvedeni brexit. Parlament se bo tako zmanjšal za 46 poslanskih sedežev trenutnih britanskih poslancev, ostalih 27 pa bo razdeljenih med članice, ki imajo glede na število prebivalcev premajhno zastopanost v parlamentu. Ta reforma pa ne bo vplivala na število slovenskih poslancev, ki jih ostaja osem.

Ob misli na varnost in neoporečnost parlamentarnih volitev so poslanci ponovno zahtevali pričevanje direktorja Facebooka Marca Zuckerberga v parlamentu v zvezi z izrabo osebnih podatkov uporabnikov Facebooka predvsem z namenom vplivanja na volitve. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je sicer vabilo na pričanje v parlamentu Zuckerbergu poslal že dvakrat. Odgovor je dobil šele po drugem pozivu, ko je podjetje ponudilo, da namesto Zuckerberga pošlje drugega predstavnika, kar pa je Tajani odklonil.

Grško vrhovno upravno sodišče je razveljavilo predhodno pravilo grške azilne službe, po katerem so bili migranti, ki so na grških otokih zaprosili za azil, zadržani v taborščih na teh otokih, dokler ni bila njihova prošnja za azil pregledana. Sodišče je presodilo, da za prepoved gibanja migrantov na otokih ni nobenega resnega razloga v oziru do javne varnosti ali migracijske politike. Ukrep bo stopil v veljavo takoj, nanaša pa se le na nove prišleke na grške otoke, kjer vlada prenatrpanost zbirnih migracijskih centrov. Sodniki so v obrazložitvi odločitve navedli dva glavna vzroka za svojo odločitev: veliko število prosilcev za azil na otokih - kar 15 tisoč - jih prebiva v petih zbirnih centrih na petih otokih. Drugi razlog pa je možnost družbenih nemirov, ki bi škodovali lokalnemu turizmu. Migrantom je bil premik z otokov na celinsko Grčijo prepovedan od leta 2016, ko je Evropska unija s Turčijo sklenila dogovor o zadrževanju migrantov v Turčiji. Število migrantov, ki so iz Turčije prišli na grške otoke, je letos za 27 odstotkov višje od lanskega leta.

Avstrijska koalicija je vložila predlog zakona, ki bi dovoljeval pospešitev postopka deportacije tudi za mladoletne in policiji dovolil, da imigrantom zaseže telefone z namenom, da ugotovi identiteto in izvor migrantov. Policija bi imela tudi pravico imigrantom zaseči denar v vrednosti do 840 evrov za pokritje stroškov procesa pridobitve azilnega dovoljenja. Zdravniki pa bi morali obvestiti pristojne uradnike za vsak zdravniški pregled imigranta. Čas, potreben, da azilant postane državljan, pa bi se podaljšal s šest na deset let. Zakon mora potrditi parlament, v katerem imata večino predlagateljici predloga, koalicijski stranki Avstrijska ljudska stranka in Stranka svobodnjakov Avstrije.  

Nadaljujemo z avstrijsko sosedo z drugačno migrantsko politiko. Nemška vlada je evropskemu komisarju za begunce Dimitrisu Avramopoulosu zagotovila, da bo letos znotraj programa preselitve beguncev iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda sprejela deset tisoč beguncev. Ta program Evropske unije za letos sicer načrtuje preselitev štirideset tisoč beguncev, za katere so se druge evropske države tudi že obvezale. V Nemčiji je sicer od leta 2015 za azil zaprosilo milijon beguncev. Nemčija pa je oznanila tudi šestmesečno  podaljšanje nadzora na avstrijsko-nemški meji kljub pozivom Evropske komisije po ponovni vzpostavitvi nenadzorovane schengenske meje med državama.

Zgornji dom britanskega parlamenta je izglasoval amandma Zakonu o umiku iz Evropske unije. V tem predlogu premierke Therese May med drugim piše, da bo Velika Britanija ob odhodu iz Evropske unije zapustila tudi evropski enotni trg in carinsko unijo in nato sklenila nove prostotrgovinske dogovore. Zgornji dom pa je s sprejetim amandmajem zahteval, da ministri oktobra parlamentu poročajo o svojem trudu, ki naj ga vložijo v ohranjanje carinske unije. Oktobra ali novembra bodo namreč poslanci obeh domov odločali, ali bodo sprejeli ali zavrnili dokončni dogovor britanske vlade in Evropske unije o izstopu.

Petnajst tisoč Armencev v prestolnici Jerevan in nekaj manjših mestih protestira proti novoizvoljenjemu premierju Seržu Sarkisjanu. Serž Sarkisjan je bil do nedavnega predsednik države. Na tem položaju je bil od leta 2008. Predsedniška funkcija ima sedaj zaradi ustavnih določil, potrjenih na referendumu leta 2015, le ceremonialno vlogo. Država je ob nedavni izvolitvi premierja, ki ga je v torek izvolil parlament, uradno postala parlamentarna republika. Opozicija in protestniki na ulicah nasprotujejo Sarkisjanovi izvolitvi, saj ga je izvolil parlament, ne pa ljudstvo. Protestniki vladnim uslužbencem preprečujejo vstop v državna poslopja in okupirajo ceste, kot jih je pozval vodja liberalne opozicije Nikol Pashinian, ki protestnike tudi poziva, naj ne priznajo izvolitve Sarksjana za premierja.   

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela uredbo, s katero  zvišuje prejemek vojakov prostovoljcev v času prostovoljnega služenja vojaškega roka. Vlada je osnovo za določitev višine prejemka zvišala z 90 odstotkov minimalne plače na 115 odstotkov, kar za večino vojakov prostovoljcev pomeni zvišanje za približno 400 evrov. Z ukrepom želijo zvišati število prostovoljnih vojakov. Lani se je usposabljanja za prostovoljno služenje vojaškega roka udeležilo 83 kandidatov. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

naj se spet uvede obvezno služenje vojske za moške - če ne bodo vsi poženstveni ko dosežejo 25 let. vsaj ne bodo razmišljali o kupovanju kremic proti gubam. pa bo rešen problem. mal discipline tem cuckom ne bo škodilo u lajfu. da bodo manj o LSD-ju razmišljal pa bo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.