V sirskem mestu Atma, blizu meje s Turčijo, se je odvil spopad med sirskimi Kurdi in tako imenovanimi uporniki. Kurdi predstavljajo 10 odstotkov sirskega prebivalstva, ki poseljuje predvsem severozahodne dele Sirije. Arabske uporniške sile, kjer so se zmerne ločine Svobodne sirske vojske borile ob boku islamističnega dela upornikov, so napad izvedle zaradi strahu pred večjo kurdsko avtonomijo ali odcepitvijo severnih teritorijev. Slednjemu ni naklonjen niti Al Asadov režim, vendar je ob začetku državljanjske vojne izpustil kurdske politične zapornike in umaknil svojo vojsko iz kurdskih teritorijev. Prav tako sirski Kurdi trenutne sile opozicije smatrajo za večjo nevarnost kot Al Asadov režim. Napad pa v širšem pomenu odraža vedno večjo etnično fragmentacijo Sirije, prav tako pa kaže na nestabilnost opozicije. V začetku tedna je 13 opozicijskih skupin zavrnilo avtoriteto opozicijske koalicije v izgnanstvu in zahtevalo izvolitev novega islamističnega vodstva.

Cepitev ozemelj se nadaljuje tudi v Libiji. Jugozahodna regija Fezzan se je oklicala za avtonomno federalno provinco. Vodje plamen so odločitev utemeljile na po njihovem mnenju slabem delovanju libijskega nacionalnega kongresa, ki se ni odzval na potrebe regije. Vzpostavitev najnovejše avtonomne regije je v soskladju s širšo sliko Libije, kjer je isti korak, torej vzpostavitev avtonomne regije, izvedla tudi vzhodna provinca Sirenajka.

Med gradnjo objektov za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022 v Katarju v povprečju vsak dan umre en gradbeni delavec, njihove pogoje dela in življenja pa nekateri označujejo za suženjsko delo. Katar, kot tudi druge zalivske države, pri zaposlovanju migrantov uporablja sistem kafala, ki vsakemu imigrantskemu delavcu nalaga, da ima sponzorja. Slednji so povečini njihovi delodajalci, ki določajo pogoje vstopa v državo in izstopa iz nje, kontrolirajo menjavo služb ter podeljujejo identifikacijske dokumente, brez katerih je posameznik ilegalen. K temu je treba dodati še dejstvo, da je 94 odstotkov 1,7-milijonske populacije Katarja migrantskih delavcev, ki večinoma izhajajo iz obubožanih predelov Azije. Obenem naj bi Katar za gradnjo objektov do leta 2022 zaposlil dodatnih 1,5 milijona delavcev. Fifa je sicer ob podelitvi organizacije Katarju poudarila, da bo pazila na pogoje dela, isto pa trdi tudi katarsko ministrstvo za delo, čeprav zaenkrat še ni opaziti večjih sprememb.

Pred dobrim tednom, 18. septembra, so aktivisti Greenpeacea izvedli akcijo na naftni ploščadi ruskega oljarja Gazprom v vodah Arktike. Zadeva se je obrnila, kot je le malokdo pričakoval. Potem ko sta se dva aktivista navezala na steno ploščadi, je ruska obalna straža odreagirala precej nasilno. Izstreljenih je bilo nekaj opozorilnih strelov v neposredno bližino gumenjakov aktivistov, čeprav sta se aktivista že spuščala nazaj na čolne. Oba je obalna straža prijela. Drugi so se vrnili na ladjo Arctic Sunrise, vendar se je naslednji dan nanjo spustila ruska specialna enota in so jo kasneje z drugo ladjo odvlekli v rusko pristaniško mesto Murmansk. Akcija je namreč za rusko pravosodje kazala na piratstvo. Včeraj se je tako začel predobravnavni narok. Več o dogajanju na včerajšnji dan in končnih rezultatih nam je povedal Vladimir Chuprov iz Greenpeace Rusija.

Izjava ter več o Greenpeaceovi akciji in dogodkih lahko preberete in slišite v današnjem Kultivatorju.

Kitajski protikorupcijski organ je obelodanil odkritja koruptivnega delovanja na ravni večih provinc in državnih podjetij. Delovanje dotičnega organa je v soskladju z napovedmi kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je korupcijo označil za grožnjo preživetju kitajske komunistične partije. Oblasti so obenem napovedale pričetek preiskav in možnih aretacij nekaterih visokih uradnikov, med katerimi so tudi bivši vodje kitajskega državnega naftnega podjetja PetroChina.

Sindikati so protestno zapustili sejo Ekonomsko socialnega sveta, kjer jim je premierka Alenka Bratušek nameravala predstaviti predlog proračuna. Po besedah sindikatov niso imeli časa preučiti obsežnega gradiva, saj so več kot 400 strani teksta prejeli šele včeraj, zaradi česar danes še ne morejo o predlogu kakovostno razpravljati.

Končala se je enomesečna javna razprava o osnutku novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS, izvršni odbor sindikata novinarjev in gibanje za neodvisno RTVS opozarjajo na pomanjkljivo opredelitev utemeljenih ekonomskih razlogov, na podlagi katerih bi vlada lahko spremenila višino RTV-prispevka. Prav tako novela ne razrešuje vseh problemov, s katerim se RTV sooča. Več sta nam obrazložila predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič ter predstavnik Gibanja za javno in neodvisno Radiotelevizijo Slovenije Marjan Kralje.

Izjave se nahajajo v posnetku oddaje.