Kongres Združenih držav Amerike je potrdil spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Potrditi ga mora le še predsednik Barack Obama, ki je to že napovedal. Glavna sprememba v zakonu bo, da se obrne dokazno breme glede tajnosti arhivov. Do sedaj so morale javnost dokazovati prosilci za informacije, po novem pa bodo tajnost dokazovale agencije. Spremembe bodo olajšale tudi dostop do zgodovinskih dokumentov. Tem naj bi oznaka tajno potekla po 25-ih letih. Nadalje zakon določa vzpostavitev enotnega spletnega portala, prek katerega lahko posamezniki in organizacije zahtevajo informacije javnega značaja.

V organizaciji Electronic frontier foundation spremembe zakona pozdravljajo kot korak proti transparentnosti, a ostajajo kritični. Spremembe zakona še vedno ne predvidevajo sankcij za agencije v primerih ignoriranja zahtevkov.

Ameriška banka Goldman Sachs se na višjem sodišču v Londonu sooča z odškodninsko tožbo libijskega državnega investicijskega sklada. Ta trdi, da je Goldman Sachs zlorabil takratno neizkušenost sklada in ga vključil v poslovanje s finančnimi instrumenti. Ti so zaradi izbruha krize leta 2008 propadli, s čimer je sklad izgubil slabo milijardo evrov, Goldman Sachs pa je po navedbah sklada zaslužil slabih 200 milijonov evrov.

Ob pregledu finančne dokumentacije do bankrota največjega premogovniškega podjetja v Združenih državah Peabody Energy  se je izkazalo, da je podjetje financiralo več kot dvajset organizacij in posameznikov, ki so lobirali proti regulacijam emisij ogljikovega dioksida. Laurence Tribe, profesor ustavnega prava na harvardski univerzi, je na primer v enem letu prejel 400 tisoč evrov, da je leta 2015 lobiral proti sklopu pravil, ki so za elektrarne predvidevale 30-odstotno zmanjšanje emisij. Ta pravila tudi niso bila uvedena. Peabody Energy je aprila zaradi nizkih cen zemeljskega plina šlo v stečaj. Podobne poslovne prakse so ob stečajih ugotovili tudi pri drugi največji premogovniški družbi Arch Coal ter premogovniku Alpha Natural Resources.

Brazilsko sodišče v Riu de Janieru je ovrglo tožbo proti rudarskemu podjetju Samarco, v katerem je državno humanitarno društvo Sohumana od podjetja za okoljsko in lastninsko škodo zahtevalo 5 milijard evrov odškodnine. Samarco je ob vasi Bento Rodriguez kot del rudniške infrastrukture zgradil tudi jez, ki je zadrževal stranske produkte rudnika. Jez se je lanskega novembra zrušil, posledice pa so bile zalitje vasi s smrtnimi žrtvami ter onesnaženje reke Rio Doce ter Atlantskega oceana.

S tožbo je podjetju prvotno grozila tudi zvezna vlada, a se je nato marca pogodila za odplačilo odškodnine v vrednosti petih milijard evrov v obdobju 15 let. S tem se je podjetje izognilo potencialni tožbi zveznih tožilcev z držav Minas Gerais in Espirito Santo. Ta bi znašala slabih 40 milijard evrov, višina odškodnine pa je bila ocenjena glede na stroške ob razlitju nafte v Mehiškem zalivu leta 2010.

Madžarska vlada je sprejela zakon, ki policiji podeljuje pooblastila, da nezakonite migrante, ki jih pridrži do osem kilometrov stran od južne meje, vrne v Srbijo. Madžarska je prejšnji teden zavrnila več tisoč beguncev, ki ji jih je hotela vrniti Avstrija. To je storila navkljub zavezam Dublinske uredbe, ki določa, da mora država, skozi katero begunci vstopajo, te tudi sprejeti. Spomnimo. Madžarski parlament je maja odobril referendum o spoštovanju begunskih kvot, ki bo predvidoma potekal v začetku jeseni.

Evropsko sodišče je v tožbi Evropske komisije proti Veliki Britaniji glede omejitve otroških dodatkov za priseljence pritrdilo slednji. Prosilci za otroške dodatke morajo na otoku ob prošnji tudi dokazati pravico do bivanja, kar se je Evropski komisiji leta 2013 zdelo diskriminatorno. Britansko zakonodajo je komisija spodbijala na podlagi pravil EU o svobodi gibanja. Sodišče pa je odločilo, da ta pravila ne posegajo v pravice držav članic o socialni politiki. Na drugi strani sodišče priznava diskriminatornost ukrepov, a ti so utemeljeni z nujnostjo varstva financ države gostiteljice.

To je sicer le ena v seriji tožb proti Veliki Britaniji glede omejevanja dostopa do socialne pomoči. Sodišče bo obravnavalo tudi zakon, po katerem so iz programa socialne pomoči izključeni nezaposleni tujci, ki tam prebivajo manj kot štiri leta.

Širom Evrope stavkajo piloti in kontrolorji letenja. V Franciji naj bi bilo odpovedanih 20 odstotkov poletov, medtem ko naj bi Scandinavian Airlines odpovedala 240 poletov. Z delovnih mest so protestno odšli tudi piloti nizkocenovnega ponudnika EasyJet, stacionirani na letališču Schiphol v Amsterdamu. Slednji so razočarani nad kolektivno pogodbo, ki jo je za njih izpogajal nizozemski sindikat pilotov VNV. Razlogi za proteste so v vseh primerih podobni - višje plače in boljši delovni pogoji.

Eden izmed največjih francoskih sindikatov C.G.T. v Parizu organizira množične demonstracije proti novi delavski zakonodaji, ki jo je premier Manuel Valls s posebnimi ustavnimi pooblastili sprejel brez parlamentarnega glasovanja. Po navedbah sindikatov pa je v glavno mesto bilo napotenih 700 avtobusov s približno 50 tisoč protestniki. V Franciji še vedno poteka delna stavka v transportnem sektorju, ki pa je prizadela le manjši delež železniškega prometa in letalskih poletov. Delavska zakonodaja je tudi na dnevnem redu Senata, ki je včeraj pričel z debato o problematiki.

Uporabniki Tovarne Rog so od sodišča prejeli začasno odredbo, ki določa, da uživajo posestno varstvo, saj je posestnik definiran kot oseba, ki z neko stvarjo dejansko upravlja. Odredba mestni občini prepoveduje odstranitev uporabnic in uporabnikov iz Roga, vstop z gradbeno mehanizacijo in pričetek z rušenjem. Pogoji, ki so bili potrebni za izdajo odredbe, obrazloži aktivistka in uporabnica Tovarne Rog Aigul Hakimova:

Izjava

Hakimova pojasni, do kdaj velja začasna odredba.

Izjava

Uporabniki Roga so napovedali tožbo proti mestni občini za motenje posesti, od občine pa je pričakovati ugovor na odredbo sodišča.

Izjava

Off je pripravil vajenec Klemen.