Današnje novice začenjamo z dogajanjem v Ukrajini. Vladne sile so uspele zavzeti mesto Avdijivka, ki leži kakšnih dvanajst kilometrov severno od glavnega oporišča proruskih upornikov, Donecka. Hitro napredovanje ukrajinske vojske se je začelo kmalu po začasni umiritvi spopadov, po tem, ko je na vojno območje padlo sestreljeno malezijsko letalo. Tragedijo, ki je pretresla svetovno javnost, in zmedo, ki je sledila, je ukrajinska stran izkoristila in premaknila svoje čete proti zaledju separatistov. Taktični načrt Ukrajine, da bi uporniške sile, nastanjene v Donecku, odcepili od ruske dobave orožja in dobrin, se tako po zadnjih operacijah vse bolj uresničuje. Napredovanje proti Donecku spremljajo spopadi v drugem uporniškem oporišču, Luhansku, ob tem pa se območje spopadov premika vse bolj v mestne četrti, zaradi tega ta vojna zahteva vse več žrtev med civilnim prebivalstvom.

Nadaljujemo s poročanjem iz vojnih žarišč. Izrael je za namene razširitve kopenske ofenzive v Gazi vpoklical dodatnih 16.000 rezervistov, kar dvigne končno številko vojskujočih na 86.000. Z okrepitvami nameravajo izraelske oblasti nadaljevati in razširiti operacije uničevanja podzemnih tunelov, ki predstavljajo glavne tihotapske poti dobrin na okupirano območje Gaze. Ob tem izraelski premier Benjamin Netanjahu zatrjuje, da ravno ti predori predstavljajo največjo državno nevarnost, saj naj bi preko njih Hamas napadal Izrael, misija rušenja pa se bo nadaljevala ne glede na prekinitev ognja.

Združene države Amerike, kot se za pravoverno varuhinjo svobode spodobi, vztrajno pozivajo obe vojskujoči strani k prenehanju ognja, vendar pa ob tem oborožuje le eno. Po tem, ko je v nedeljo ameriški predsednik Barack Obama pozval h končanju spopadov v Gazi, je Pentagon izdal dovoljenje izraelskim varnostnim silam za koriščenje ameriških zalog streliva in raket, hranjenih na ozemlju Izraela. Orožje, ki je shranjeno v oporiščih znotraj izraelske države, je sicer pod upravljanjem ameriške vojske in je del ameriško-izraelskega varnostnega dogovora, v okviru katerega so te zaloge na voljo Ameriki za uporabo v intervencijah na Bližnjem vzhodu.

V jemenskem glavnem mestu Sanaa so se vneli hudi protesti, potem ko je vlada dvignila cene goriv za njihov dvakratnik. Z višjimi cenami nameravajo jemenske oblasti zapolniti obubožano državno blagajno, priliv je namreč ob nenehnih nemirih v državi nestalen in glede na pretekla leta vztrajno pada.  Ključni problem oblastem predstavljajo napadi protivladnih upornikov in oboroženih plemen na infrastrukturo naftne industrije. Ti v rednih sabotažah na transportne poti surove nafte destabilizirajo trgovino z energenti, ki je za državni proračun ključnega pomena. Prihodki od prodaje nafte so tako od januarja do maja letos padli za 40 odstotkov glede na enako obdobje lani.

Ameriški predstavniški dom je pod vodstvom republikancev z glasovanjem avtoriziral začetek tožbe proti predsedniku Združenih držav, Barracku Obami, ki ga krivi, da je v opravljanju svoje dolžnosti prestopil izvršna pooblastila, ko je enostransko dodal dopolnila zakonu o dostopnem zdravstvenem zavarovanju, propagiranem pod imenom Obamacare. Tožba je sicer del širše protidemokratske kampanje republikancev, ki ameriškemu predsedniku očitajo samovoljo v vladanju, predvsem na področju imigracijske politike in obravnave istospolnih partnerskih zvez. Motivacija za takšno gonjo proti demokratom pa je gotovo boj za oblast. Obetajo se namreč novembrske volitve, ki bodo na novo razdelile sedeže v Kongresu.

Iz Severne v Južno Ameriko. Argentinski minister za gospodarstvo, Axel Kicillof, se ni uspel dogovoriti z investicijskimi skladi o plačilu državnih dolgov. Ti so namreč s popustom leta 2001 kupili del argentinskega dolga, sedaj pa zahtevajo izplačilo v polni vrednosti 1,3 milijard ameriških dolarjev, na kar pa argentinska vlada ne pristaja. Težava se postavlja, ker mora Argentina po razsodbi svojih sodišč najprej poravnati dolgove s finančnimi pijavkami, preden lahko izplača ostale upnike, ki so sicer že pristali na reprogramiranje dolga. Da pa bo udarec še hujši, je bonitetna agencija Standard & Poors že znižala status Argentine na selektivni bankrot.

Sredin večer je v Ljudskem vrtu obeležila nogometna tekma mariborskega moštva in izraelskega Maccabija iz Tel Aviva. Ob tej priložnosti je skupina Gibanje 29. oktober organizirala shod na Trgu generala Maistra v podporo Palestincem in koncu izraelske morije v Gazi. Tekma je sicer bila obravnavana kot “visoko tveganje s poostrenimi varnostnimi ukrepi”, zaradi česar je organizator prepovedal vnos kakršnih koli transparentov na vzhodno in zahodno tribuno. Vseeno pa je šestim navijačem uspelo na tribuni izpostaviti papirnate palestinske zastave, zaradi česar so jih varnostni organi tudi oglobili. Ob tem velja omeniti, da je na severni tribuni visela izraelska zastava. O dogodku več pove Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor.

Izjava je v posnetku.

Današnji OFF zaključujemo na kulturni strani. Danes ob osmi uri v galeriji ŠKUC se bo otvorila razstava Vse in nič, ki nam bo ponudila na ogled dela štirih umetnikov različnih slovanskih narodnosti. Več o dogodku pove kustosinja razstave, Yasmin Martin Vodopivec.

Izjava je v posnetku.

Razstava, ki preizprašuje družbo in sodobnost na povsem svojski način, se vrti okoli pojma tako imenovane četrte dimenzije. Kaj sploh označuje ta izmuzljivi pojem, danšnji OFF  zaključi Yasmin.

Izjava v posnetku.

Slika: Samuel Finley Breese Morse, Predstavniški dom, 1822. (sicer avtor morsejeve abecede)