In končno se premika. Evropska unija namreč. V Luksemburgu se bodo sestali zunanji ministri Unije z namenom, da izdelajo načrt za rešitev begunske krize. Medtem pa se je oglasil tudi visoki komisar Združenih narodov za begunce Antonio Gutteres in pozval Evropo, da uskladi svojo azilno politiko in v okviru programa prerazporejanja beguncev med članicami po načelu kvot sprejme do 200.000 beguncev. Poziv je podprl avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in se upravičeno obregnil ob nesposobnost Unije pri reševanju problematike. Kurzu se namreč zdi neverjetno, da je bila Unija pri reševanju grške dolžniške krize sposobna vsakodnevnih sestankov, medtem ko se glede begunske krize tedne in celo mesece ni zgodilo praktično nič.

Medtem pa se očitno vzpostavlja usklajena opozicija proti sprejemu načela begunskih kvot. Tako imenovana višegrajska skupina, torej Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška se je sestala danes v Pragi, da bi uskladila svoja stališča pred vrhom zunanjih ministrov. Znano je, da omenjene države nasprotujejo prerazporeditvi beguncev v okvirih EU. Pred vrhom Unije se pa je oglasila tudi visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini, ki je obrambne ministre držav članic obvestila, da bi Unija lahko čez nekaj tednov pričela z akcijo proti plovilom tihotapcev v Sredozemlju. Tako naj bi lahko pričeli z zaplembami in uničevanjem tihotapskih plovil. Naj spomnimo, da je EU julija pričela zbirati obveščevalne podatke o tihotapskih poteh, sedaj naj bi bili po mnenju Federiche Mogherini pripravljeni za tako imenovano drugo fazo, torej vojaško operacijo proti tihotapcem.

Uskladitev evropske azilne politike bi državam članicam otežila sprejemanje takšnih lastnih ukrepov, kot so ti, ki jih sprejema Madžarska. Madžarski premier Viktor Orban očitno odločitev za gradnjo zida na meji s Srbijo smatra za odlično rešitev in je napovedal, da je Madžarska, če se bo begunski val preusmeril v Madžarsko prek Hrvaške, pripravljena  podaljšati zaščitno ograjo tudi tam. Medtem pa naj bi Madžarska in Bolgarija, ki je podobno ogrado pred leti postavila na meji s Turčijo, bili nezadovoljni z učinkovitostjo lastnih obmejnih zidov, zato sta se obrnili po nasvet k strokovnjakom. Madžarska in Bolgarija naj bi se tako zanimali za znanje izraelskih podjetij, ki so postavili zaščitno ograjo na izraelsko-egiptovski meji. Gre za 5 do 6 metrov visoko ograjo, ki je opremljena z nadzornimi kamerami in s senzorji gibanja, in bi bila nedvomno primerna za zaščito meja trdnjave Evrope.

Od simptomom k vzrokom. Rusija je zavrnila namigovanja, da so se njena bojna letala in droni vključili v operacije proti Islamski državi. Namigovanja so se pojavila po objavi posnetka na medmrežju, ki naj bi prikazoval napade ruskih zračnih sil na položaje džihadistov. Ruski predsednik Vladimir Putin je pojasnil, da zaenkrat ne razmišljajo o intervenciji, kljub temu pa naj bi si Rusija prizadevala za vzpostavitev široke mednarodne koalicije, ki bi lahko vojaško porazila Islamsko državo. Medtem pa je turški parlament vojski za eno leto podaljšal mandat, ki ji omogoča izvrševati bojne operacije v Siriji in Iraku. Isti zakon prav tako omogoča vladi, da tujim vojskam dovoljuje uporabo turških letališč in izvajanje napadov s turškega ozemlja.

Naj omenimo, da si mednarodna skupnost še naprej prizadeva za vzpostavitev miru v Libiji. Več mirovnih pogovorov med sprtimi stranmi je že splavalo po vodi, a predstavniki Združenih narodov ostajajo optimistični in verjamejo, da je dogovor možen do konca meseca. Tako se posebni odposlanec Združenih narodov Bernardino Leon v Ženevi pogaja s predstavniki dveh sovražnih vlad - tisto, ki deluje v Tobruku in je priznana s strani mednarodne skupnosti, in s tisto v Tripoliju. Cilj pogovorov je vzpostavitev vlade narodne enotnosti z mandatom dveh let, po katerem bi se razpisale splošne volitve.

Spopadi v Jemnu se nadaljujejo. Sile pod vodstvom Savdske Arabije se v boju proti upornim Hutijem pomikajo proti severu, a ne brez žrtev. Davi sta v eksploziji umrla dva ducata vojakov iz Združenih arabskih emiratov. Hutiji trdijo, da zaradi njihove uspešno lansirane rakete, predstavniki Emiratov pa trdijo, da je prišlo do nesreče.

Nadaljujemo v Ukrajini. Ukrajinski parlament je sprejel dopolnilo k zakonu o medijih, ki prepoveduje ruskim državljanom delo v sredstvih obveščanja. Po novi ureditvi bo namreč prepovedano, da tako imenovani agresorji na kakršenkoli način sodelujejo v delu medijev, ukrajinska Rada pa je Rusijo na začetku letošnjega leta razglasila kot agresorsko državo. Prav tako bodo sredstva javnega obveščanja morala oblastem sporočati lastniško strukturo in vire financiranja.

Čez lužo. Gvatemalska korupcijska saga se je ta teden zaključila še s pridržanjem včeraj odstoplega predsednika države Otta Pereza Moline. Več mesecev so na ulicah večjih mest potekali protesti proti navedbam o korupciji najvišjih političnih akterjev, ki naj bi v svojo korist pripomogli, da velikani kapitala v državno blagajno niso vplačevali ustreznih uvoznih dajatev. Sile pregona so identificirale več kot sto nižjih in višjih uradnikov, ki naj bi k temu pripomogli, nekateri so že pred časom odstopili, medtem ko je predsednik Molina do zadnjega trdil, da je nedolžen. Predstavniški dom mu je v začetku tedna odvzel imuniteto, sodnik nato prepovedal pot na tuje, po včerajšnjem odstopu pa so ga nejeverne represivne sile aretirale in odpeljale v vojaški zapor, kjer naj bi pričakal začetek sojenja.

Nazaj v sosedstvo.  Hrvaška vlada naj bi prihodnji teden sprejela potrebne zakonske akte za konverzijo posojil državljanov iz švicarskega franka v evrski,kakršen je bil ta na dan prejetja kredita, konzorcij mednarodnih bank pa napoveduje tožbo proti hrvaški vladi, saj da s tem krši mednarodno zakonodajo. Spomnimo, zaradi krepitve tečaja franka napram evru in hrvaški kuni se je več deset tisoč ljudi znašlo na robu preživetja, nesposobni odplačevanja kreditov, v 90-ih odstotkih stanovanjskih kreditov. Banke opozarjajo, da bodo skupno utrpele škodo v višini skoraj milijarde evrov, trdijo, da je odločitev v nasprotju z zakonodajo Evropske unije pa tudi hrvaško ustavo, minister za finance Boris Lalovac pa odgovarja, navajamo: “Hrvaška vlada ima ustavno pravico zaščititi svoje državljane, in ne kapitala".