Začenjamo v Turčiji, kjer se nadaljuje preganjanje neodvisnega novinarstva. Tožilstvo je sprožilo postopek proti neodvisni medijski skupini Dogan. Obtožbe skupino Dogan bremenijo  teroristične propagande, ker naj bi časopis in televizijska postaja v lasti skupine objavljala fotografije in posnetke turških vojakov, ubitih v bojih proti borcem Kurdske delavske stranke, ne da bi jim zameglili obraz.

Režim predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa očitno slabo prenaša tudi satiro. Neodvisni tednik Nokta je namreč v najnovejši izdaji na naslovnici prikazal Erdogana, kako si dela selfi pred krsto ubitega turškega vojaka, kar je istanbulski tožilec ocenil kot kaznivi dejanji žaljenja predsednika republike in teroristične propagande ter sprožil policijsko racijo proti tedniku. Vestne policijske sile so racijo v redakciji revije sprožile že ob pol dveh zjutraj, a so ugotovile le, da tam ni nikogar, zato so se vrnile ob osmih, da bi zasegle vse izvode najnovejše številke in aretirale direktorja tednika. Reviji sedaj grozi tudi prepoved izhajanja.

Nadaljujemo v Afganistanu, kjer so vodje uporniških talibanov očitno zgladili spor glede nasledstva, ki traja vse od smrti nekdanjega voditelja, Mulaha Omarja, aprila 2013. Družina nekdanjega voditelja je namreč na sestanku verskih in vojaških vodij prisegla zvestobo novemu vrhovnemu vodji Talibanov, Akhtarju Mansouriju, in se tako odpovedala zahtevi, da njegovo mesto prevzame sin Mulaha Omarja, Maulavi Yaqoob. Razlogi, ki so privedli do tega, da se Maulavi Yaqoob odreče zahtevi po vodenju talibskega gibanja za zdaj niso jasni, je pa Yaqoob izrazil tudi pripravljenost izvršiti samomorilski napad in na takšen način pripomoči k enotnosti Talibanov.

Medtem se nadaljuje polaganje pesti med Zahodom in Rusijo okoli reševanja oziroma nereševanja sirske vojne. Ameriški državni sekretar John Kerry je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ponovno obsodil večanje ruske vojaške prisotnosti v Siriji. Pentagon je namreč prišel na dan z novimi podatki in satelitskimi posnetki, ki naj bi dokazovali, da Moskva vzpostavlja letalsko vojaško oporišče v obmorskem mestu Latakia na severovzhodu Sirije. Medtem pa je avstralska vlada potrdila, da je v Siriji izvedla svoje prve letalske napade proti Islamski državi.

Boji se nadaljujejo tudi v Jemnu, kjer vladne sile ob zračni podpori sil koalicije pod vodstvom Savdske Arabije dosegajo uspehe v boju proti upornim šiitskim Hutijem v pokrajini Mariba v osrednjem delu države. Gre za strateško pomembno ombočje, katerega osvojitev s strani vladne vojske bi prekinila glavno oskrbovalno pot silam uporniških Hutijev.

Nadaljevanje konfliktov na Bližnjem vzhodu ne obljublja skorajšnjega presiha toka beguncev. Po včerajšni uveljavitvi strožje protibegunske zakonodaje na Madžarskem in razglasitvi izrednih razmer na meji s Srbijo pa se tok migrantov očitno preusmerja proti Hrvaški. Soseda se tako intenzivno pripravlja na sprejem beguncev, medtem pa je premier Zoran Milanović obljubil, da na Hrvaškem ne bomo priča takšnemu ravnanju z begunci kot na Madžarskem in da je soseda pripravljena nemudoma sprejeti do 3.000 prebežnikov. Po podatkih hrvaške policije naj bi do 11-ih dopoldan mejo prečkalo 181 ljudi, ki so sodelovali s policijo in se niso upirali registraciji. Iz mejnega prehoda Tovarnik so tako že organizirali prvi avtobusni prevoz, ki prebežnike prevažajo do zbirnega centra v Kutinji. Na meji s Srbijo so bili nameščeni tudi strokovnjaki za razminiranje, da bi locirali in zavarovali morebitne preostale mine iz vojne v devetdestih letih.

Minister za notranje zadeve, Ranko Ostojič, je prav tako poudaril zavezanost Hrvaške k humanemu ravnanju z begunci in pojasnil, da jim bo dovoljeno prečkati ozemlje države, če ne bodo želeli zaprositi za mednarodno zaščito na Hrvaškem, in da bo, v kolikor bo potrebno, Hrvaška tudi vzpostavila koridor za begunce. Ostojić naj bi glede tega že stopil v stik s slovensko ministrico za notranje zadeve, Vesno Györkös Žnidar. Sklican je bil tudi Svet za nacionalno varnost, premier Milanović pa je napovedal, da se bo najverjetneje že jutri sestal z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymannom, da bi uskladila reševanje problematike.

Nadaljujemo v Črni gori, kjer so zaključili usklajevanja o predlogu zakona o verskih skupnostih, ki naj bi zamenjal zakon iz leta 1977. V kolikor bo predlog sprejet, bodo največje spremembe, ki jih ta uvaja, podržavljenje verskih objektov, zgrajenih pred letom 1918, in obdavčitev verskih skupnosti. Več o tem pa v Offsajdu ob 17ih.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Svetovni sklad za naravo, je v sodelovanju z londonsko zoološko družbo izdala študijo o morskih sesalcih, ptičih, plazilcih in ribah. Izsledki študije so pokazali, da se je populacija morskih vrst od leta 1970 do leta 2012 zmanjšala za 49 odstotkov. Med glavnimi vzroki se navaja prekomerno ribarjenje in klimatske spremembe. Okoljevarstveniki opozarjajo na škodo za ekosistem pa tudi na morebitne posledice za prehransko industrijo, mnoge zdaj številčno okrnjene vrste so namreč pogosto del našega krožnika. Več pove Danijel Kanski, svetovalec za ribištvo pri Svetovnemu skladu za naravo:

Izjava.

Kakšna metodologija pa je bila uporabljena?

Izjava.

Katere pa so najbolj ogrožene vrste?

Izjava.

Od vode k pivu. Danska pivovarna Karlsberg je bila primorana s Švedskega tržišča umakniti okoli 3.000 sodov češkega piva Staropramen, kar znaša kar 140.000 litrov piva, ker so v omenjenih sodih našli detergent. Pivovarna Karlsberg je ta dodatek v sodih odkrila po pritožbi dveh švedskih ljubiteljev piva, ki sta po zaužitju pijače začela krvaveti iz ust. Pivovarji napovedujejo, da bodo v sodelovanju s češkimi kolegi skušali ugotoviti kje je težava.