V Turčiji poteka dvodnevna stavka sindikatov, ki so sodelovali v organizaciji sobotnega protesta, na katerem je bilo v bombnem napadu ubitih več kot 90 ljudi. Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Sindikat inženirjev in arhitektov, Konfederacija revolucionarnih sindikatov in Sindikat zdravnikov so stavko sklicali v duhu žalovanja, opozorili pa so tudi na dejstvo, da turške oblasti niso zagotovile varnosti na shodu, čeprav so bile o njem obveščene 20 dni pred dogodkom samim. Po napadu na protestu se je čez vikend odvilo več solidarnostnih demonstracij po Turčiji, te tudi danes potekajo na številnih fakultetah.

Volitve v dunajski mestni svet so potrdile visoko priljubljenost Socialnih demokratov, zaskrbljujoča pa je predvsem rast podpore ekstremni desnici. Trend obračanja volivcev na desno je zelo očiten na Dunaju, ki od druge svetovne vojne dalje velja za rdeče mesto, kjer so že ves čas na oblasti Socialni demokrati. Skrajno desna Svobodna stranka je uspela zbrati kar 32% glasov, medtem ko socialni demokrati vodijo z 39%. Ti pravijo, da je zmaga znak prevlade humanosti in dostojnosti nad sovraštvom nad migranti. Davida Albricha, vodilnega člana skupine Neue Linkswende in centralnega koordinatorja platforme, ki je 3. oktobra organizirala veliki probegunski protest na Dunaju, smo prosili za komentar izida volitev in oceno, kaj je na njih najbolj vplivalo.

Izjava

Za bolj poglobljeno analizo tokratnih dunajskih volitev, prisluhnite Offsajdu ob petih.

Razglašen je zmagovalec še zadnje letošnje Nobelove nagrade - priznanje na področju ekonomije je prejel britanski ekonomist Angus Deaton. Prislužil si jo je za svoje domnevne dosežke v raziskovanju potrošnje, revščine in socialne države. Med drugim je v svojem raziskovanju odkril, da moramo za oblikovanje ekonomskih politik, ki spodbujajo socialno državo in zmanjšujejo revščino, najprej razumeti potrošniške odločitve posameznic in posameznikov. Nobelova nagrada za ekonomijo sicer ni ena izmed primarno vzpostavljenih s strani Alfreda Nobela leta 1895. Na seznam nagrad jo je leta 1968 v posvetitev Nobelu dodala švedska banka Riksbank. Ta odločitev je večkrat kritizirana, saj se s tem ekonomiji daje oznako znanosti, poleg tega pa je postavljena na enako raven kot druge, vključno z medicino, fiziko in kemijo. Istočasno si tega mesta očitno ne zaslužijo sociologija, antropologija in psihologija.

Tristo vodilnih bivših britanskih odvetnikov in sodnikov je podpisalo javno pismo, v katerem premierju Davidu Cameronu očitajo nesposobnost pri spopadanju z migrantsko problematiko. Predvsem jih je zmotil neambiciozen načrt sprejemanja migrantov - teh naj bi Združeno kraljestvo v naslednjih petih letih sprejelo le 20.000. Ena izmed podpisnic medtem trdi, da je kraljestvo sposobno nastaniti kar 75.000 na leto, saj je bila država zmožna tolikšne gostoljubnosti v času vojne na Balkanu. Ker so med podpisniki bivši sodniki z visokih položajev, tudi takih, ki so zastopali vlado, je teža tega pisma in z njim poziva velika. Državi podpisniki pripisujejo tako moralno kot tudi povsem pravno odgovornost zaščititi večje število ljudi in jim omogočiti varen prihod v državo.

Londonska policija je v enem letu prejela več kot 240 pritožb glede rasne diskriminacije svojih zaposlenih, vendar policija ni za nobeno od njih odločila, da je zrela za sodno obravnavo. Metropolitanska zveza za temnopolte policiste je nad podatkom zgrožena in pravi, da ni mogoče, da noben izmed primerov ni primeren za nadaljno obravnavo ter da se očitno policija ne zaveda resnosti problema. Odgovorni na policiji odgovarjajo, da je šlo v veliko primerih prijav le za nesporazume in slabo komunikacijo. V celotni londonski policiji je sicer le 11% policistov, ki so del etničnih manjšin, medtem ko je delež na ravni londonske populacije kar 40%.

Vedno bolj se odpira debata o tem, ali naj Združeno kraljestvo ostane v EU ali ne. Danes je začela s svojo kampanjo skupina, ki zagovarja obstanek v uniji z imenom Britanija močnejša v uniji, ki volilce želi prepričati s prednostmi, ki naj bi jih zagotavljala EU - močnejše gospodarstvo, varnost in vodstvo. Trenutno vodstvo države medtem ni povsem prepričano v nadaljnje članstvo, razen v primeru, da si lahko izpogaja posebno mesto v družini držav, posebej privilegirano pozicijo. Osnovne štiri zahteve Davida Camerona so tako eksplicitna zaveza, da Združeno kraljestvo ni dolžno iti po poti vedno bolj povezane unije, eksplicitna izjava, da Evro ni uradna valuta EU, uvedba sistema, ki bi omogočal blokado ali razveljavitev evropske zakonodaje s strani nacionalnih parlamentov, ter ustanovitev nove organizacije, ki bi znotraj EU varovala države, ki niso v Evro območju pred dominacijo s strani evrskih držav. Referendum o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU naj bi se izvedel enkrat do konca leta 2017.

Nad grškimi javnimi uslužbenci ter upokojenci bodo uvedene tesnejše kapitalske omejitve kot nad drugimi prebivalci. Na bankomatih bodo tako po novem lahko naenkrat dvignili le 150 evrov na teden, preostali denar bodo lahko porabili z nakupi s kreditno ali debetno kartico. Finančno ministrstvo naj bi s to omejitvijo vsaj delno ustavilo davčne goljufije, saj bodo transakcije zabeležene v bančnem sistemu. Ministrstvo predvideva, da se velik del denarja, ki ga izplačajo za plače in pokojnine, porabi za plačila brez računa, pri čemer ni vključen DDV, država pa je tako na izgubi.

Tuji nevladniki, ki delujejo v Izraelu, bodo po trenutno predvidenih zakonodajnih spremembah označeni za tuje agente. Zakonodaja bo veljala za vse nevladne organizacije, ki prejemajo financiranje iz tujine, delavke in delavci teh organizacij pa bodo morali v pogovorih z izraelskimi uradniki nositi posebne značke, ki bodo oznanjale njihov status. Ta določba se najbrž veže predvsem na drugi del sprememb, ki naj bi dosegle izogibanje sodelovanja vladnih ministrov ter Izraelskih obrambnih sil s tako imenovanimi tujimi agenti. Pod sodelovanje se med drugim šteje finančna pomoč, organizacija konferenc in skupna izdaja publikacij.

V primeru, da današnje novice niso bile dovolj napete ali zastrašujoče, naj vas samo spomnimo, da trenutno po Evropi, mediteranskem morju, Atlantskem oceanu in v Kanadi potekajo največje vojaške vaje Nata od leta 2002 dalje. Ker vam morda ta podatek sam po sebi ne pove dovolj, za konec prisluhnimo delčku njihovega predstavitvenega materiala:

Posnetek