Japonska je odpoklicala svojega veleposlanika iz Južne Koreje. Odpoklic prihaja kot odgovor na postavitev spomenika spolnim sužnjam Japoncev v času med drugo svetovno vojno pred stavbo japonskega konzulata v mestu Busan. To je drugi takšen spomenik v Južni Koreji. Japonske oblasti pozivajo k umiku obeh spomenikov in spoštovanju dogovora iz leta 2015. Po njem japonske oblasti zagotavljajo sredstva za pomoč spolnim žrtvam, v zameno pa se je Južna Koreja odrekla kritiziranju vloge Japoncev v drugi svetovni vojni v spolnem zasužnjenju Korejk. Da zaradi dogovora ne bi podrli prvega spomenika, so v bran leto dni pred njim kampirali korejski študentje. Dogovor je med korejsko javnostjo sprožal kritike, saj naj ne bi bil sprejet v dogovoru z žrtvami.

Z Daljnega na Bližnji vzhod. V iraškem Bagdadu se je turška delegacija pod vodstvom premierja Binalija Yilridima sestala z iraškim premierjem Haiderjem al-Abadijem. Dogovarjanje se je nanašalo predvsem na prisotnost turške vojske v mestu Baašika v bližini Mosula. Irak je Turčijo že večkrat pozval, naj se njeni vojaki umaknejo, saj kršijo integriteto države, ki jim vstopa ni dovolila. Vendar je Turčija vztrajala, da je vojsko poslala na povabilo lokalnih iraških milic in borcev Pešmerge za urjenje proti ISIS-u. Po sestanku je Turčija pristala na umik milic, ko bo ISIS izgnan iz države. Hkrati sta se obe državi zavezali, da ne bosta dovolili aktivnosti terorističnih skupin s svojega ozemlja. To se verjetno nanaša na skupino PKK oziroma Delavsko stranko Kurdistana, ki se pred turškimi napadi večkrat zateče v severni Irak in jo turške oblasti smatrajo za teroristično.

V še eni čistki po poskusu državnega udara julija lani so turške oblasti odpustile še 8400 državnih uslužbencev in zaprle več kot 80 društev. Odlok je sprejel predsedniški kabinet, in ne potrebuje potrditve parlamenta, saj še vedno velja izredno stanje, ki je bilo od poskusa puča že dvakrat podaljšano.

Združene države Amerike bodo v afganistansko provinco Helmand poslale okrog 300 marincev. Provinca je bogata z nasadi maka za proizvodnjo opija. Trgovina z opijem je pomemben vir financiranja talibskih upornikov, ki nadzorujejo okrog 85 odstotkov ozemlja v provinci. Združene države so se sicer uradno iz države umaknile leta 2014, vendar je slabih 10 tisoč ameriških vojakov v njej ostalo, da bi urili afganistanske sile in nudili pomoč v bojih s talibani. Okrog 3500 vojakov pa se odpravlja tudi v vzhodno Evropo. V nemški Bremenhaven je že prispelo slabih 3000 kosov njihove vojaške opreme. V Evropi je sicer že nastanjenih okrog 70 tisoč ameriških vojakov.

Če je v Afganistanu vojske vse več, pa je v Slonokoščeni obali vse dražja. Obrambni minister Slonokoščene obale Alain-Richard Donwahi je z vojsko sklenil sporazum o povečanju njihove plače. Dogovor prihaja v odgovor na vojaški upor, ki se je začel v petek zvečer in je trajal do pogajanj z ministrom v soboto, med katerimi so vojaki stopnjevali pritisk z obkroženjem ministrove stavbe. Dogovor sicer ni bil javno objavljen, vojska pa je zahtevala 5 milijonov frankov CFA oziroma 7,6 tisoč evrov za vsakega vojaka.

Plače se bodo dvignile tudi v Venezueli. Tamkajšnji predsednik Nicolas Maduro je za 50 odstotkov povišal minimalne plače in pokojnine v odgovor na visoko stopnjo inflacije v državi. Zdaj minimalna plača znaša približno 12 dolarjev njihove vrednosti na črnem trgu. Podoben ukrep je v preteklem letu Maduro izvedel že štirikrat, čeprav uradnih podatkov za stopnjo inflacije v preteklem letu ni.

Delavci londonske podzemne železnice stavkajo, zaradi česar je zaprtih večina podzemnih postaj, skozi katere sicer dnevno potuje nekaj manj kot 5 milijonov ljudi. To je zgolj začetek napovedane tedenske akcije delavcev v prevoznih storitvah. V torek, sredo in petek bodo stavkali delavci južne železnice, jutri pa dvodnevno stavko za višje plače začenjajo tudi delavci British Airways. Stavke organizirata sindikata transportnih delavcev RMT in TSSA, ker menita, da je na podzemni železnici zaposlenih premalo delavcev.

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je Nikoli Gruevskemu, predsedniku stranke VMRO-DPMNE, ki je na decembrskih volitvah osvojila največ, 51 poslanskih mest, predal mandat za sestavo vlade. Gruevski bo imel 20 dni časa za sestavo vlade in njeno potrditev v parlamentu, za katero potrebuje 61 glasov. Za sestavo vlade se bo pogajal s tremi albanskimi strankami, ki skupaj premorejo 18 glasov.

Demokratična unija za integracijo, Gibanje Besa in Gibanje za reforme - Demokratična stranka Albancev so se v nedeljo uspele dogovoriti glede pogojev za sodelovanje v vladi. Zahtevajo ekonomsko in socialno enakost albanskega dela prebivalstva, ki predstavlja približno tretjino makedonskega. Njihove glavne zahteve so, da albanski jezik dobi status uradnega jezika v Makedoniji, da parlament sprejme resolucijo, v kateri bi nasilje nad Albanci v času med letoma 1912 in 1956 prepoznali kot genocid, ter pospešitev procesa približevanja Evropski uniji in Severnoatlantskemu zavezništvu.

Novice iz Slovenije

Sedem sindikalnih central je na novinarski konferenci predstavilo kritiko pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki velja od 1. januarja. Sindikat vojakov Slovenije napoveduje izpodbijanje načrta bodisi na delavno-socialnem bodisi na ustavnem sodišču. Več pove Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov.

Izjava