V luči bližajočih se turških predsedniških in parlamentarnih volitev, ki se bodo hkrati odvile 24. junija letos, se je oktobra lani ustanovljeni opozicijski stranki Iyi, v prevodu Dobri stranki, danes pridružilo še 15 poslancev največje opozicijske stranke, Republikanske ljudske stranke s turško kratico CHP. Splošne volitve je turški večni voditelj, predsednik Recep Tayip Erdogan, prejšnji teden nepričakovano sklical več kot eno leto prej kot načrtovano. Poslanci so s prestopom Dobri stranki zagotovili možnost sodelovanja na volitvah, saj glede na turški volilni pravilnik novo ustanovljene stranke potrebujejo najmanj 20 poslancev v parlamentu, da lahko kandidirajo na volitvah. Dobra stranka je s prestopom v prihajajočih volitvah postala najmočnejša opozicijska tekmica trenutni vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj. Potezo sta že obsodila večni voditelj in njemu naklonjena Stranka nacionalističnega gibanja, krajše MHP, saj naj bi poslanci s tem želeli destabilizirati Turčijo.

Indonezijsko sodišče je v nizu korupcijskih afer in pranja denarja javnih uslužbencev z najvišjo kaznijo do sedaj na 15 let zapora obsodilo nekdanjega predsednika druge največje koalicijske stranke Golkar Setya Novanta. Obsojeni je kriv kraje več kot 140 milijonov evrov proračunskega denarja v skoraj pol milijarde vredni prenovi elektronskega identifikacijskega sistema v Indoneziji. Skupaj z nekaj več kot 80 drugimi vidnimi politiki in javnimi uslužbenci, med njimi nekdanjim notranjim in pravosodnim ministrom ter več zveznimi guvernerji, je Novanto v letih 2011 in 2012 ob zamenjavah osebnih identifikacijskih dokumentov z biometričnimi potnimi listi pokradel več kot tretjino temu namenjenih proračunskih sredstev. Po prestani zaporni kazni bo Novantu za pet let onemogočeno opravljanje javnih funkcij.

S korupcijskimi škandali se soočajo tudi v nekdanji portugalski koloniji v jugozahodni Afriki, Republiki Angoli. Predsednik Joao Lourenco je včeraj odpoklical vodjo generalštaba angolske vojske in vodjo zunanje obveščevalne agencije. General Geraldo Sachipenga in direktor Andre de Oliveira Sange, oba tesna zaveznika dolgoletnega predsednika Angole Joseja Eduarda dos Santosa, ki je do avgustovskih volitev lani državi vladal 38 let, sta obdolžena pranja denarja in zlorabe položaja. Po marca razkritem škandalu v katerem je bil sin nekdanjega predsednika obdolžen pranja denarja si nova oblast prizadeva za lustracijo javnih uradnikov prejšnje vlade. Jose Filomeno dos Santos je pred menjavo oblasti januarja letos želel z lažnim poroštvom švicarske banke Credit Suisse skoraj tretjino 4 milijarde evrov vrednega državnega premoženjskega sklada nakazati v tujino pod pretvezo zagona tujih investicij v državi.

Spodnji dom francoskega parlamenta je v prvem branju s tesno večino sprejel novi osnutek azilne zakonodaje. Zakonodaja med drugim kriminalizira ilegalni prehod čez državno mejo s skoraj 4000 evri kazni in do enim letom zapora. Ob predvidenem skrajšanju azilnega postopka iz zdajšnjih povprečno enajstih na šest mesecev nova zakonodaja prosilcem za azil skrajšuje čas za pritožbo na negativno odločbo obravnavane prošnje za azil. Poleg tega državi omogoča dvakratno podaljšanje časa policijskega pridržanja ob ilegalnem prehodu meje. Prav tako pospešuje deportacije migrantov, katerih prošnjo za azil organi  prepoznajo kot ekonomsko motivirano. Zakonodaja je po mnenju nekaterih poslancev Macronove stranke Naprej, republika!, ki zakona ob glasovanju niso podprli, rezultat pritiskov opozicije. Francoske in mednarodne organizacije za pomoč beguncem in človekove pravice so se na sprejem zakona že ostro odzvale. Zakon naj bi kršil več evropskih aktov in določila Dublinske konvencije, zato napovedujejo začetek postopka za njegovo presojo na sodišču Evropske unije.

Medtem so z azilno politiko Grčije nezadovoljni pripadniki ksenofobne skupine Domoljubno gibanje, frakcije ultranacionalistične stranke Zlata zora. Ti so včeraj v mestu Mytilene napadli okrog 200 afganistanskih migrantov, ki so na glavnem trgu protestirali proti slabim razmeram v migrantskih centrih na otoku. Nemiri med skupinama so izbruhnili po odločitvi oblasti, da prošnje za azil ne bodo obravnavali v primeru, da migranti zapustijo otok. Odločitev otoških oblasti je sicer v nasprotju z vladno odločitvijo o prostem gibanju prosilcev v azilnih postopkih. Razmere na otoku, kjer je število prosilcev za azil že leta 2016 za več kot polovico preseglo nastanitvene kapacitete, se zaostrijo vsako pomlad, ko se znatno poveča število ljudi, ki na otok prispejo preko Egejskega morja.

Iz Sredozemlja se selimo še na skrajni sever, kjer na Grenlandiji, ki je upravno sicer še vedno podrejena Danski, danes potekajo parlamentarne volitve novega parlamenta. Grenlandija si od leta 1979 prizadeva za popolno neodvisnost, od leta 2009 pa ta otoška država, bogata z zalogami nafte in zemeljskega plina, samostojno in neodvisno razpolaga s svojimi naravnimi viri. Volitve v glavnem mestu Nuuk pozorno spremlja mednarodna javnost, predvsem tuji energetski investitorji. Volilne napovedi trenutno vladajoči stranki socialnih demokratov Simut v koaliciji s socialdemokratsko separatistično stranko Inuit Ataqatigiit napovedujejo izgubo poslanskih sedežev v 31-članskem parlamentu. Novo koalicijo bodo tako verjetno morali izpogajati z desnosredinsko stranko Demokrati, ki si prizadeva za večjo liberalizacijo trga energentov na Grenlandiji.

V Kopru se bo danes ob 16. uri pred Taverno zgodil protestni shod v podporo delavcem izvajalcem pristaniških storitev. V sindikalni organizaciji Konfederacija sindikatov 90 pričakujejo, da bo uprava Luke Koper odstopila od predlaganega modela spremembe poslovanja z zunanjimi izvajalci pristaniških storitev. Uprava se je odločila, da bo del teh delavcev direktno zaposlila, del jih bo najemala od agencij, na dveh terminalih Luke Koper pa bodo delavce zaposlovali zunanji pogodbeni izvajalci. Obalna sindikalna organizacija nasprotuje takšni segmentaciji pogodb o zaposlitvi, ki jo vidi kot legalizacijo sistema IPS, in bo proti na sodišču ugotovljeni nezakoniti praksi protestirala čez eno uro.