Protestniki, ki na ulicah brazilskih mest vztrajajo že drugi teden, dosegajo zavidljive rezultate. Brazilski kongres je tako z veliko večino zavrnil sporni zakonski predlog PEC 37, ki bi omejil preiskovanje zločinov le na policijo, iz preiskav pa bi izključil zvezne preiskovalce, kar bi po mnenju večine protestnikov pomenilo še več manevrskega prostora za korupcijo in neraziskane zločine. Prav tako je kongres pod pritiskom ulice izpolnil obljubo, ki jo je dala predsednica Dilma Rousseff, in odločil, da bodo vsi državni prihodki od novo odkritih nahajališč nafte namenjeni javnemu šolstvu in zdravstvu. Kljub odzivnim državnim oblastem, pa se protestniki še ne nameravajo umakniti in napovedujejo nove proteste. Največ udeležencev pričakujejo v mestu Belo Horizonte, kjer brazilska nogometna reprezentanca danes igra polfinale Pokala konfederacij.

Varnostni svet Združenih narodov je odločil, da se s 1. julijem začenja mirovna operacija v Maliju, ki bo vključevala 12,600 mirovnikov. Njihov glavni cilj bo odstranjevanje varnostnih in političnih ovir na poti do predsedniških volitev, ki so razpisane za 28. julij. V Maliju namreč še vedno prihaja do občasnih spopadov med Tuaregi in islamističnimi skupinami, ki jih je sicer močno oslabilo februarsko posredovanje mednarodnih sil s francoskimi vojaki na čelu. Tisoč pripadnikov francoskih oboroženih sil bo v državi ostalo tudi v prihodnje, saj s tem želijo preprečiti, da bi Mali postal valilnica islamskih skrajnežev, ki naj bi predstavljali nevarnost za Evropo.

Nikaragvi se obeta uresničitev več kot 150 let starih načrtov. Kitajski poslovnež Wang Jing se je namreč zavezal, da bo skupaj z mednarodnimi investitorji naslednje leto začel gradnjo skoraj 300 kilometrskega kanala, ki bo povezal Karibe in Pacifiški ocean. Kanal, ki naj bi vodil tudi čez največje srednjeameriško sladkovodno jezero, jezero Nikaragva, bi bil tako trikrat daljši od Panamskega prekopa, vendar pa je po besedah Jinga zaradi razvoja mednarodne trgovine njegova izgradnja nujna. Jing se je ob tem zavezal, da bo izgradnja potekala transparentno, nejevernim tomažem pa zagotovil, da ne gre za šalo.

V spopadih in kasnejšem policijskem posredovanju v mestu Lukqun v kitajski pokrajini Xinjiang je umrlo 27 ljudi. Kitajska državna tiskovna agencija poroča, da je z noži oborožena množica napadla policijsko postajo in zažigala policijska vozila. O vzroku sicer ne poročajo, vendar pa je za ta del kitajske značilno medetnično nasilje med muslimanskimi Ujguri, ki so nekoč tvorili večinsko prebivalstvo, in Hani, ki so večina postali s priseljevanjem v zadnjih letih. Ujguri so tako v zadnjih letih v boju za večjo avtonomnost posegli tudi po bolj nasilnih metodah, česar pa domnevno ne razume kitajska vlada, ki trdi, da muslimanski manjšini zagotavlja zgledno količino pravic.

Afganistanska in ameriška vlada sta se kljub včerajšnjemu napadu Talibanov na predsedniško palačo in štab Cie v afganistanski prestolnici Kabul, ki je terjal sedem smrtnih žrtev, zavezali, da bosta nadaljevali mirovna pogajanja. Ta vključujejo tudi Talibane, ki so si z napadom v strogo zavarovanem delu Kabula poskušali izboljšati pogajalsko pozicijo. Afganistanski predsednik Hamid Karzai je ob tem opozoril, da Talibani ne morejo hkrati biti udeleženi v mirovna pogajanja in izvajati bombne napade, nadaljevanje težavnih pogajanj pa še naprej pogojuje z vodilno vlogo afganistanske vlade, ki jo zaenkrat imajo Američani.

Kazensko sodišče v makedonski prestolnici Skopje odloča o morebitnem podaljšanju pripora že mesec dni zaprtemu novinarju Tomislavu Kežarovskemu. Obtožen je, da je v članku, objavljenem pred petimi leti, razkril identiteto zaščitene priče, za katero se je kasneje izkazala, da je lažna. Aretacija in kasnejše pridržanje so strogo obsodile vse mednarodne novinarske organizacije na čelu z Novinarji brez meja. Za kaj pravzaprav gre pri tem primeru, smo vprašali Naserja Selmanija, predsednika Združenja novinarjev Makedonije.

Izjava se nahaja v posnetku.

Selmanija smo še vprašali, kakšno je splošno stanje novinarske svobode in medijev v Makedoniji.

Izjava se nahaja v posnetku.

Edward Snowden, nekdanji uslužbenec ameriške tajne službe, ki je svoje bivše delodajalce razbesnel z razkritjem podatkov o njihovem obsežnem prisluškovanju doma in v tujini, je že četrti dan ujet na moskovskem letališču. Ameriške oblasti so mu namreč preklicale potni list, zato je sedaj Snowden, nezmožen izkazati svojo identiteto ali kupiti letalsko karto, ujet na terminalu letališča Šeremtjevo. Ekvadorska vlada mu je sicer poslala dokument o dodeljenem statusu begunca, vendar pa še ni jasno ali lahko s tem dokumentom tudi potuje, o dodelitvi azila namreč v Ekvadorju še odločajo.

Na dan državnosti je na Kongresnem trgu potekal protest za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Protesta, ki mu je načelovala Iniciativa zdravnikov, se je udeležilo približno 5000 ljudi, ki so od vlade Alenke Bratušek zahtevali, da pripravi reformo zdravstvenega sistema, ki bo solidaren, pregleden in dostopen vsem, predvsem pa brez korupcije, zaradi katere naj bi letno iz zdravstvenega sistema izginilo prepotrebnih 500 milijonov evrov.

Iztekel se je rok, ki ga je Sloveniji za pripravo sheme za poplačilo krivic, ki so se zgodile izbrisanim naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Shema, ki je trenutno še predmet koalicijskega usklajevanja, predvideva sramotno nizko odškodnino za izbrisane v višini le 30 evrov na mesec. Najvišja odškodnina bi lahko bila 7,500 evrov, kar znaša trikrat manj kot je šestim izbrisanim dosodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Kljub neizpolnjevanju navodil sodišča in sramotno pičlim odškodninam, ki jih je v svojem predlogu predvidel notranji minister Gregor Virant, pa je nezadostno prizadevanje slovenskih politikov lahko sankcionirano le s političnim pritiskom organizacij, kot je Svet Evrope.