1. 12. 2023 – 15.00

OFF uprave Luke Koper

Audio file
Audio file
23. 11. 2023 – 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

Izraelska vojska od jutra nadaljuje z bombardiranjem celotne Gaze, vključno z južnim delom, kamor je oktobra ukazala umik civilistom. Po trditvah ministrstva za zdravje v Gazi je izraelska vojska v zračnih napadih ubila in ranila več ducatov ljudi. Prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim Hamasom se je iztekla, izraelska vojska je Hamas namreč obtožila kršitve dogovora in raketiranja izraelskih naselij zunaj Gaze. Izraelska vojska je dogovor sicer večkrat kršila, denimo s streljanjem na civiliste, ki so skušali doseči sever Gaze. Pred iztekom prekinitve ognja je stekla sedma in zadnja izmenjava talcev, v kateri je Hamas izpustil osem talcev v zameno za trideset palestinskih političnih zapornikov iz izraelskih zaporov. Izraelska vojska je medtem na Zahodnem bregu aretirala še 15 Palestincev. Izraelska vojska je po koncu prekinitve ognja objavila zemljevid, s katerim je okupirano Gazo razdelila na več kot 2000 con, označenih s številkami. Sporočajo, da bodo odslej vnaprej objavljali številke con, ki jih nameravajo napasti. Civiliste naj bi v svoji neizmerni milosti izraelska vojska tako opozarjala, kdaj in od kod naj se umaknejo. Kopensko ofenzivo izraelska vojska napoveduje tudi proti južnemu delu okupirane enklave.

Audio file
8. 11. 2023 – 17.00
O tem, kako bo italijanska vlada migrante outsourcala v Albanijo

Italijanski senat je potrdil preoblikovanje migracijskega odloka v zakon, potem ko je zakon potrdil spodnji dom parlamenta. Zdaj uzakonjen odlok je premierka Giorgia Meloni podpisala konec septembra. Po zakonu lahko oblasti mladoletne migrante, ki nimajo spremstva in so starejši od šestnajst let, za največ pet mesecev pridržijo v centrih za odrasle. Če mladoletni migranti nimajo dokumentov, po zakonu lahko zdaj preverjajo njihovo starost z rentgenskim pregledom kosti. V sprejemnih centrih je septembrski odlok, ki je zdaj postal zakon, ukinil pravno svetovanje in jezikovne tečaje. Poleg tega zakon podvojuje dovoljeno število nastanitev v centrih za pridržanje migrantov. 

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je na prvi parlamentarni obravnavi poslancem predstavila novo zakonodajo o deportacijah. Zakonodaja, ki jo je vlada Olafa Scholza že potrdila, podaljšuje najdaljše trajanje pridržanja ljudi pred deportacijo z deset na 28 dni, kar policiji daje več manevrskega prostora za izvedbo deportacije. Policija po novi zakonodaji prav tako ne bo več obvezana ljudi obvestiti o njihovi deportaciji, preden jo bo izvedla. Izjema so begunci, ki prihajajo z vojnih območij, imajo otroke ali resno bolezen. Za ugotavljanje identitete migrantov bo policija smela pregledovati telefone in računalnike ter preiskovati domove tretjih oseb. 

Avstrija je uradno v recesiji, potem ko je statistični urad objavil, da je v tretjem četrtletju bruto domači proizvod padel za 1,8 odstotka glede na isto četrtletje lanskega leta. Avstrijski bruto domači proizvod je v drugem četrtletju padel za 1,4 odstotka. Ker je upadel v dveh zaporednih četrtletjih, je država uradno v recesiji. Medtem se je inflacija spustila na nekaj več kot pet odstotkov. Ta teden je v Avstriji bankrotirala nepremičninska družba Signa, ki ima v lasti skoraj vse največje nemške veleblagovnice. Družba ima dolgove pri več kot sto različnih bankah.

Madagaskarsko ustavno sodišče je potrdilo ponovno izvolitev Andryja Rajoeline za predsednika države. Zavrnilo je pritožbo drugouvrščenega kandidata Sitenyja Randrianasoloniaika, ki je volilno komisijo obtožil ponarejanja rezultatov volitev. Rajoelina je pred dvema tednoma volitve dobil s skoraj 60 odstotkov glasov in tako osvojil svoj tretji predsedniški mandat. Prvič je na oblast prišel leta 2009 z državnim udarom. Po petih letih je odstopil, nato pa se je leta 2018 z volitvami vrnil na predsedniški položaj. Večina opozicijskih kandidatov je novembra pozvala k bojkotu volitev, potem ko je ustavno sodišče zavrnilo razveljavitev predsednikove kandidature. Opozicija je to zahtevala zaradi tega, ker ima predsednik poleg madagaskarskega še francosko državljanstvo. 

Audio file
1. 12. 2023 – 17.00
Pregled kriznega obdobja Golobove vlade

Premier Robert Golob je v državni zbor poslal imeni kandidatov za ministra za javno upravo ter za naravne vire in prostor. Golob za ministra za javno upravo predlaga poslanca Gibanja svoboda Franca Propsa, za ministra za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja Jožeta Novaka. Drugi je na ministrstvo prišel potem, ko ga je začasno prevzela infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Kandidata za kmetijskega ministra Golob še ni predlagal. Zaslišanja kandidatov v parlamentu bodo predvidoma naslednji teden.

Nadzorni svet Luke Koper je imenoval nova člana uprave. Petletni mandat bosta s prvim januarjem začela Gregor Belič in Gorazd Jamnik. Nevenka Kržan, ki je po julijskem odstopu Boštjana Napasta postala začasna predsednica uprave, ostaja na položaju. Prav tako delavski direktor ostaja Vojko Rotar. Gregor Belič je od leta 2008 v Luki Koper vodil terminal za avtomobile. Gorazd Jamnik pa je regionalni menedžer Zavarovalnice Triglav za Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Severno Makedonijo. Gorazd je tudi brat Boruta Jamnika, predsednika uprave državne SID banke. Pri glasovanju o imenovanju Gorazda Jamnika so bili glasovi v nadzornem svetu izenačeni in je odločil šele dvojni glas Mirka Bandlja – predsednika nadzornega sveta. Predstavnik delavcev v nadzornem svetu in sindikalist Mladen Jovičić trdi, da gre pri imenovanju Gorazda Jamnika v upravo za nepotizem.

Izjava

Jovičić je dodal, da delavci v Luki pričakujejo razvoj, kot se je izrazil, napada družine Jamnik na Luko Koper in v kratkem nadaljnje spremembe v upravi.

Audio file
26. 7. 2023 – 21.00
Načrti za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji in prakse v tujini

Vlada je sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn na območju Griže – Veliko polje v občini Sežana. Na tem območju zasebni investitorji nameravajo zgraditi 14 vetrnih elektrarn s skupno močjo do 4,2 megavata. Gradnjo bi izvedli podjetji AAE Gamit in AAE Ventur, ki sta postavili že vetrnico pri bližnji Dolenji vasi. V lokalni skupnosti gradnji vetrnic nasprotujejo zaradi bližine naselij in posegov v kraško krajino.

 

Vir fotografije: Wikimedia Commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.