Tajski kralj je podpisal novo ustavo, kar vodi korak bližje k volitvam v državi, ki ji od leta 2014 vlada vojska. Vojska je sicer obljubila volitve že leta 2015, zdaj pa kaže, da se te ne bodo odvile pred koncem leta 2018, z možnimi zakasnitvami. Nova ustava predvideva spremembo v sestavi senata. Ta je trenutno deloma sestavljen iz izvoljenih predstavnikov, deloma pa iz nastavljenih. Po novi ustavi bi senat v celoti imenoval poseben svet, sestavljen iz večinoma vojski naklonjenih višjih uradnikov. Poleg tega sprememba ustave uvaja tudi tranzicijsko obdobje petih let, v katerem bo deloval Nacionalni komite za reforme in spravo, ki ga bodo sestavljali vojaški kadri. Ta komite bi skrbel za implementacijo reformnega programa, ki ga je zastavila hunta, imel pa bo tudi pravico prevzeti oblast v času krize. S tem bi efektivno legalizirali naslednje vojaške udare. Nova ustava menja staro, ki jo je vojska uvedla leta 2014, in je že dvajseta tajska ustava od konca absolutne monarhije leta 1932. Kritiki vojaške oblasti trdijo, da imajo generali po novi ustavi prevelik vpliv na politiko.

Nemška vlada je predlagala zakon, s katerim bi prepovedali poroke mladoletnih oseb. Ta bi določal, da je najmanjša starost za poroko v Nemčiji 18 let, in razveljavil vse poroke, v katerih je bil eden od zakoncev mlajši od 16 let. Sodišče bi lahko razveljavilo tudi poroke, v katerih je bil eden od zakoncev star med 16 in 18 let. Zakon bi socialnim delavcem dovoljeval, da dajo poročene otroke v državno oskrbo, tudi če so bili poročeni v tujini, in jih loči od njihovih zakoncev. Izjeme bi bile možne, če sta oba zakonca polnoletna in oba hočeta ostati poročena. Parlament bo o zakonu odločal julija.

Nemška vojska pa je včeraj vzpostavila novo tako imenovano kibernetsko vojsko, ki se bo borila proti spletnim napadom na omrežjih in sistemih orožja. Nemško obrambno ministrstvo želi do leta 2021 zaposliti 13500 vojakov, ki bodo varovali nemško vojsko pred spletnimi napadi, sposobni pa naj bi bili tudi napadov proti hekerjem.

Sosednji Francozi pa imajo probleme v departmaju Francoska Gvajana v Južni Ameriki. Protestniki so se umaknili iz izstrelišča raket vesoljskega centra, potem ko je francoska vlada potrdila paket ene milijarde evrov finančne pomoči, da zaustavi stavke. Protestniki so sicer zahtevali 2.5 milijarde evrov pomoči. Vesoljski center so protestniki simbolično okupirali v opozorilo, da lahko prevzamejo katerikoli del Gvajane. Tam so se v zadnjih tednih odvijale stavke in protesti zaradi velike revščine. Francoska Gvajana je ena najrevnejših francoskih administrativnih območij, letni dohodek na prebivalca je manjši od 15000 evrov, kar je več kot pol manj kot v Franciji. Pred dvema tednoma je v dveh največjih mestih tega administrativnega območja protestiralo okoli 10 tisoč ljudi, kar so največji protesti v Francoski Gvajani do sedaj.

V Beogradu pa se nadaljujejo protesti proti novemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Včeraj je več tisoč ljudi protestiralo v 17 mestih. Študenti beograjske, novosadske in niške univerze so tudi pripravili zahteve, v primeru njihovega neupoštevanja pa napovedujejo proteste do razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Med drugim zahtevajo zamenjavo volilne komisije zaradi nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča o pripravi volitev na Kosovu in zamenjavo predsednice parlamenta Maje Gojković, ker je pred volitvami 1. marca prekinila delo parlamenta in s tem opoziciji odvzela platformo za izražanje mnenj. Zahtevajo tudi menjave na Radioteleviziji Srbije zaradi domnevnega režimskega poročanja in uvedbo elektronskih volitev, da bi se preprečilo zlorabe in manipulacije.

Hrvaški Sabor je kljub nasprotovanju opozicije potrdil zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, poznan tudi kot Lex Agrokor. Z njim nameravajo preprečiti gospodarsko in socialno krizo, ki bi jo povzročil propad Agrokorja. Zakon se bo lahko uporabil za podjetja z vsaj 5000 zaposlenimi in vsaj milijardo evrov obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi takšna družba zaprosila za pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi moral zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja.

Vlada je potrdila novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero uresničuje odločitev ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Spomnimo, v začetku leta 2015 je ustavno sodišče razveljavilo določbo tega zakona, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo šole - to naj bi bilo diskriminatorno, zato je vladi naložilo, da v enem letu odpravi to nepravilnost.