Meddržavno sodišče v Haagu je na pobudo Južne Afrike Izraelu naložilo začasne ukrepe za preprečitev genocida v Gazi. Od Izraela zahteva kaznovanje vsakršnega spodbujanja h genocidu, kaznovanje vojakov, ki izvajajo genocidna dejanja, in takojšno omogočenje uvoza humanitarne pomoči v Gazo. Izrael mora v roku enega meseca sodišču oddati poročilo o implementaciji teh ukrepov. Sodišče je tudi zavrnilo zahtevo Izraela, da južnoafriško tožbo v celoti zavrže, ter odločilo, da ima pravno pristojnost za razsojanje o južnoafriški tožbi. Ugotovilo je tudi, da ima južnoafriška tožba utemeljeno pravno podlago v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Kljub vsemu sodišče ni ugodilo južnoafriški zahtevi, da v sklopu začasnih ukrepov Izraelu naloži takojšno prekinitev ognja.

Francosko ustavno sodišče je razveljavilo več kot tretjino novega zakona o priseljevanju. Večino odpravljenih členov do tujcev diskriminatornega zakona je razveljavilo na podlagi kršenja parlamentarne procedure, saj členi vsebinsko niso spadali v sprejeti zakon. Ustavno sodišče ni presojalo o dejanski vsebini odpravljenih členov, so se pa ti nanašali prav na najbolj diskriminatorne dele zakona. Sodišče je na primer razveljavilo določbo, po kateri bi morali priseljenci v Franciji živeti vsaj pet let, da bi lahko zaprosili za socialno pomoč. Poleg tega je sodišče odpravili določbo, po kateri otroci, v Franciji rojeni staršem brez francoskega državljanstva, s polnoletnostjo ne bi več avtomatično pridobili državljanstva. Prav tako je odpravilo kazen za nezakonito prebivanje v državi ter določbe, ki bi zaostrile pogoje za tuje študente. V spodnjem domu parlamenta je vladajoča koalicija predsednika Emmanuela Macrona zakon sprejela s pomočjo glasov desnice, v zameno za desno podporo pa zakon dodatno zaostrila. Proti zakonu so ljudje množično protestirali in od predsednika zahtevali, naj zakona ne podpiše. Macron je to kljub temu storil in si roke opral s tem, da je zakon poslal na ustavno sodišče. Predsednik ksenofobne stranke Nacionalni zbor Jordan Bardella, čigar stranka je prav tako glasovala za zakon, je odločitev ustavnega sodišča označil za državni udar sodstva.

Malijska vojaška vlada je uradno odstopila od alžirskega mirovnega sporazuma s tuareškimi separatističnimi silami na severu države. Kot razlog vladajoča hunta navaja vmešavanje Alžirije v malijske notranjepolitične zadeve. Na severu Malija v regiji Azawad od leta 2012 poteka konflikt med tuareškim separatističnim Gibanjem za osvoboditev regije Azawad, malijsko vlado in džihadističnimi organizacijami, povezanimi z Al Kaido in Islamsko državo. Tuaregi na severu Malija so januarja 2012 razglasili neodvisno državo Azawad. Tuaregi so se z malijsko vlado bojevali do aprila 2012, nakar je notranjepolitični spor med tuareškimi separatisti privedel do konflikta med tuareškimi nacionalisti in džihadističnimi skupinami. Zaradi slabe koordinacije med tuareškimi milicami in neaktivnosti malijske vojske so leta 2013 na zahtevo malijske vlade in sprejete resolucije v Generalni skupščini Združenih narodov v konfliktu posredovale francoska vojska in mirovniške sile Združenih narodov. Alžirski sporazum iz leta 2015 je nekdanjim separatističnim borcem omogočal integracijo v malijsko vojsko, ki naj bi pomagala pri bojevanju z džihadističnimi silami, in omogočal pretežno tuareškim regijam večjo avtonomijo. Toda sporazuma malijske vlade večinoma niso implementirale. Malijska vojska je bila februarja 2020 v skladu z dogovorom odposlana v tuareško regijo Kidal za vzdrževanje miru pred napadi džihadističnih organizacij, vendar svojih nalog ni opravljala. Po prvem državnem udaru avgusta 2020 je vladajoča hunta zahtevala umik francoske vojske in mirovniške misije Združenih narodov. Leta 2021 je staro malijsko vojaško vlado nadomestila nova v še enem državnem udaru, ki je dodatno zaostrila odnose s Francijo in Združenimi narodi. Francoska vojska se je iz Malija v celoti umaknila avgusta 2022, mirovniške sile Združenih narodov pa pred enim mesecem. Nov razkol med malijsko vojaško vlado in separatističnimi silami se je zgodil avgusta lani, ko se je malijska vojska skupaj z borci ruske najemniške vojske Wagner spopadla s tuareškimi separatističnimi milicami za nadzor nad nekdanjo vojaško bazo mirovnih sil Združenih narodov v vasi Ber. Odtlej se boji med malijsko hunto in tuareškimi separatisti stopnjujejo.

Hrvaški sabor je soglasno sprejel spremembo Zakona o služenju v oboroženih silah Republike Hrvaške, po kateri se bodo vojaki morali upokojiti z dopolnitvijo 50 let, namesto 45, kakor doslej. Razlog za spremembo je neusklajenost prejšnje ureditve, ki je dopuščala možnost, da nekateri vojaki ob prisilnem končanju vojaške službe pri 45 letih niso izpolnjevali pogojev za prejemanje pokojnine. Spremembo zakona so sprejeli v času, ko ministrstvo za obrambo pripravlja uvedbo krajšega obveznega vojaškega usposabljanja. To je po navedbah vlade Andreja Plenkovića nujno potrebno zaradi novih varnostnih groženj po svetu in v soseščini Hrvaške.

Na Slovaškem so potekali protesti proti pravosodni reformi vlade pod vodstvom Roberta Fica. Po državi se je zbralo 45 tisoč ljudi, samo v Bratislavi 25 tisoč. Vlada s spremembo kazenskega zakonika predvideva ukinitev specialnega tožilstva in prenos njegovih pristojnosti na lokalna tožilstva. Specialno tožilstvo, ki se ukvarja s korupcijo in organiziranim kriminalom, napada vladajoča stranka Smer – socialna demokracija, saj je tožilstvo od leta 2020 več njenih politikov prijavilo na sodišče zaradi sumov korupcije. Zakon poleg ukinitve tožilstva predvideva tudi znižanje kazni za obsodbo korupcije in skrajšanje rokov zastaranja koruptivnih kaznivih dejanj. Reformo je vlada v parlament vložila po skrajšanem postopku včeraj, njeno sprejetje pa je predvideno pred koncem naslednjega tedna. 

Mariborski župan Saša Arsenovič je vložil tožbo proti mariborskemu mestnemu svetu. Ta mu je decembra lani s spremembo odloka o ustanovitvi holdinga odvzel ustanoviteljske pravice in s tem tudi nadzor nad Javnim holdingom Maribor. V holding je župan v času svojega prvega mandata združil devet občinskih podjetij, od energetike, komunale in vodovodov do javnega prometa in nepremičnin. Po mnenju večine svetnikov, ki je glasovala proti Arsenoviču, si je župan skupščinske pravice prisvojil neupravičeno. Ob ustanovitvi holdinga leta 2020 so pravice namreč pripadle mestnemu svetu, saj je opravljal naloge skupščine in tudi imenoval prve nadzornike. Župan v tožbi trdi, da je mestni svet ravnal nezakonito, češ da odlok krši Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o javnih financah in mariborski občinski statut. V postopku bo Arsenoviča zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je pri prodaji stavbe na ljubljanski Litijski cesti pravosodnemu ministrstvu nedavno zastopala podjetnika Sebastjana Vežnaverja. Arsenovič, ki je za tožbo naročil tri pravna mnenja, od upravnega sodišča zahteva tudi začasno zadržanje odloka. Mestni svet ima 30 dni, da na tožbo odgovori, županu pa svetniki očitajo nesposobnost, nenadzorovanje svojih podrejenih in nevestno upravljanje s financami, kar je tudi med razlogi, da so mu ustanoviteljske pravice odvzeli.

Predstavniki nevladnih organizacij so izrazili nasprotovanje razveljavitvi razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij. Tega je ministrstvo za javno upravo pod vodstvom Franca Propsa razveljavilo zaradi afere nekdanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik, ki je s spremembo razpisa po njegovem zaključku omogočila dodelitev neporabljenega denarja svoji poslovni partnerici Kaji Primorac. Kaj nevladniki pričakujejo od ministrstva, je pojasnila Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja

Izjava

Za pozivom stoji pet nevladnih organizacij, ki so na zdaj razveljavljenem razpisu prejele odobrena sredstva. Poleg pravnega centra so to še Delavska svetovalnica, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Parada ponosa in Permakulturni inštitut Maribor. Sternad meni, da je razveljavitev razpisa nevaren precedens. 

Izjava

OFF je pripravil vajenec Rok, mentoriral je Jan.

Vir slike: UN Photo/Andrea Brizzi