OFF varovanja okolja

Aktualno-politična novica
10. 12. 2012 - 14.00
 / OFF

Na podnebni konferenci v Dohi so danes po dolgotrajnih pogajanjih dosegli dogovor o podaljšanju kjotskega protokola do leta 2020. Veljavnost kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, se namreč konča letos. Združene države Amerike se kjotskemu protokolu niso nikoli pridružile, proti njemu pa so so odločile tudi Kanada, Japonska, Nova Zelandija in Rusija. Države podpisnice so se tako strinjale s podaljšanjem edinega, čeprav neučinkovitega uradnega načrta za spopad s toplogrednimi plini. S tem so se izognile zavrtju 20-letnih prizadevanj Združenih narodov, da bi omejili naraščajoče emisije. Podaljšanje veljavnosti dogovora iz Kjota, ki pokriva zgolj 15 odstotkov proizvajalcev toplogrednih plinov, je samo preložitev problemov na leto 2015, ko naj bi se oblikoval nov sporazum. Kljub vsemu so v Dohi dosegli dve koristne stvari. Prvič: na konferenci so se strinjali, da morajo bogate države narediti korak k shemi za denarna nadomestila državam v razvoju. Predvsem zaradi škode, povzročene kot posledice podnebnih sprememb na račun onesnaževanja in toplogrednih emisij. In drugič: sprejet je bil sveženj finančnih ukrepov, s katerimi bodo v letu 2013 operirale države v razvoju v namen spoprijemanja z vremenskimi spremembami.

Ob podnebni konferenci v Dohi pa je na fronti varovanja okolja sejala smrt. Rolando Quijano, kmet in okoljski aktivist s Filipinov, se je dalj časa boril proti širitvi rudarjenja in nelegalnega izsekavanja gozda v provinci Zamboanga del Sur na  otoku Mindanao. V petek je bil ustreljen, po besedah očividcev s strani vojske, ki naj bi na območju sicer bila boj proti upornikom. Rudnik bakra in zlata, ki ga upravlja avstralska korporacija Ocean Gold, trenutno deluje na 170 kvadratnih kilometrih. Posledice na okolju so že izrazito negativne, okoliško prebivalstvo pa korporacijo obtožuje nasilja in sejanja smrti. Na ločenem kraju sta bila umorjena še dva druga nasprotnika delovanja rudnika. V tem letu je na Filipinih nasilne smrti umrlo 12 okoljskih aktivistov.

Ob reakciji opozicije v Egiptu, ki je kljub zavržbi uredbe za razširitev pravic in pristojnosti predsedniške funkcije  napovedala nadaljevanje upora in morebitni bojkot referenduma, je egiptovski predsednik Mohamed Mursi sprejel odlok, s katerim je vojsko pooblastil za aretacije in ji obenem naložil, naj sodeluje s policijo za zagotovitev varnosti v času do objave izidov referenduma o novi ustavi. Vojska si prizadeva v sedanji krizi ostati nevtralna in obe strani poziva k dialogu. Od četrtka so okoli predsedniške palače v Kairu sicer nameščeni tanki in vojaki, vendar pa ne preganjajo protestnikov, ki se vsak dan zbirajo pred palačo. Referendum o novi ustavi je napovedan za 15. december. Osnutek nove ustave krepi vlogo islamskih učenjakov v zakonodajnem procesu in krni pravice žensk, opozicija pa mu odločno nasprotuje in zahteva spremembe predloga ustave ter tudi preložitev referenduma. Govorili smo s poznavalcem regije Primožem Šterbencem.

Izjava je v posnetku.

Ob številnih protestih ima Muslimanska bratovščina vseeno veliko podpore med egiptovski ljudstvom. Nadaljuje Šterbenc.

Izjava je v posnetku.

Bruseljski vrh in voditelji skoraj vseh članic se bodo v Oslu udeležili uradne podelitve Nobelove nagrade za mir. Na Norveškem, v deželi, ki je članstvo v Uniji že dvakrat zavrnila na referendumu, so voditelji evropskih institucij dan pred podelitvijo kar tekmovali v izrekanju misli in hvalospevov o pomenu združevanja na stari celini. Prvi človek evropskega parlamenta Martin Schulz je nagrado označil za opozorilo in svarilo, da ne bi smeli zakockati dediščine očetov Evrope. V skladu s svojo tradicijo je predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy spisal haiku: »Po vojni je prišel mir, izpolnila se je najstarejša želja: Nobelove sanje so se uresničile.« Politični vsakdan v Uniji je bolj kot z zgodovinskimi dosežki povezovanja na stari celini zaznamovan z globoko dolžniško krizo, ki spodkopava same temelje evropske zveze. Stara celina se pet let po izbruhu finančne krize spopada z recesijo, brezposelnost je rekordna, pet od sedemnajstih članic območja evra se je moralo zateči pod rešilni dežnik. Z dolžniško krizo so se začela krepiti nasprotja med severom in jugom stare celine. V prihodnjih dneh pa bodo vrh dosegle razprave o temeljitem preoblikovanju denarne unije, ki je že vsaj dve leti pravo politično gradbišče.

Na prireditvi za najboljšo pesem stare celine po izboru Evrovizije bodo v prihodnjem letu izostale štiri evropske države. Kot razlog za svoj odstop so Poljska, Grčija, Ciper in Portugalska navedli gospodarsko in finančno krizo. Pri omenjenih državah predstavljajo težavo predvsem finančni izzivi, ki bi nastali ob morebitni zmagi na tekmovanju. Državni strošek za relativni prestiž pri nastopu svojega predstavnika ali predstavnice sicer znaša dobrih 122 tisoč evrov. V primeru gostitve tekmovanja pa strošek nanese dobrih 73 milijonov evrov.

V skladu z doseženim dogovorom Kosovo in Srbija z današnjim dnem začenjata izvajanje skupnega nadzora meje. Od skupno šestih mejnih prehodov ga bodo začeli izvajati na dveh, Jarinje in Merdare. Na prehodih Brnjak in Končulj se bo skupni nadzor začel izvajati 31. decembra. Na mejnih oziroma administrativnih prehodih, kot jih imenuje Beograd, ki Kosova ne priznava, bodo nameščeni predstavniki srbske in kosovske policije in carine ter pripadniki misije EU Eulex. Beograd in Priština sta se sicer dogovorila, da ne bodo carinili na prehodih, temveč na carinskih terminalih v notranjosti države. Cariniki treh strani bodo na prehodih samo preverjali papirje. Na prehodih ne bo niti nobenih državnih oznak. Strani se morata še dogovoriti o podrobnostih izvajanja skupnega nadzora, tako da tehnične pogovore o tem nadaljujeta v Bruslju. Beograd je dal vedeti, da bo v primeru kršitev dogovora prekinil izvajanje sporazuma. V Beogradu je medtem za danes okoli deset desničarskih združenj in gibanj napovedalo protestni pohod z naslovom "Nikoli meja s Kosovom".

Protestni shodi, ki so zajeli številna slovenska mesta, se bodo danes nadaljevali pred ljubljansko mestno hišo. Pobudniki 2. ljubljanske vstaje, kot so jo imenovali, bodo zahtevali odstop župana Zorana Jankovića. Na pobudo za protestni shod, ki je nastala na socialnem omrežju Facebook, naj bi se odzvalo več tisoč protestnikov, ki se bodo zbrali ob 16. uri pred ljubljansko mestno hišo. Na socialnem omrežju ljubljanskemu županu med drugim očitajo finančno izčrpavanje občine in finančno okoriščanje s spremembami namembnosti zemljišč. Naj dodamo, da so avtorji objav na Facebooku nejasni pri svojem obračanju na javnost. Pogosto se namreč zgodi, da nekateri izrabljajo spletna komunikacijska orodja v šaljive namene. Protestniki pa se bodo zbrali tudi v Mariboru na Sodni ulici pred spomenikom talcem, kjer bodo zahtevali takojšnjo izpustitev vseh protestnikov iz pripora, opustitev vseh obtožb ter odškodninsko odgovornost policije za nasilje nad protestniki. Pobudniki protestnega shoda opozarjajo, da policisti niso prijeli zgolj izgrednikov, temveč tudi mirne protestnike.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.