OFF velikega in malega EU vrha

OFF velikega in malega EU vrha

Aktualno-politična novica
nadzor nad šengnom
17. 12. 2015 - 15.00
 / OFF

Ameriška centralna banka je na včerajšnjem rednem sestanku po pričakovanjih dvignila ključno obrestno mero za četrtino odstotka. S tem se končuje sedemletno obdobje, v katerem so bile obrestne obrestne mere praktično pri nič odstotkih. S tem je banka ameriškemu gospodarstvu poskušala pomagati okrevati po recesiji. Banka je tudi napoved gospodarske rasti za naslednje leto dvignila na 2,4 odstotka. Kljub okrevanju pa ameriško gospodarstvo še ni povsem ušlo posledicam krize, ki se je začela leta 2008. Težava ostaja predvsem šibek trg dela in nizka rast plač.

Novoizvoljeni argentinski predsednik Mauricio Macri je že v drugem tednu svojega mandata začel s svojimi pro-tržnimi reformami. Argentina z današnjim dnem končuje omejitve valutnega trga in bo pustila, da se vrednost pesa določi na trgu. To pomeni, da bo peso v primerjavi z dolarjem močno izgubil vrednost. Devalvacija bo pomagala izvozno usmerjenemu kmetijstvu, a številni Argentinci se bojijo, da se bo povečala že tako visoka inflacija. Marci je zagovornik prostega trga in je obljubil, da bo Argentino spet naredil privlačno tujim investitorjem. Prav tako želi skleniti dogovor s tujimi bankami, s katerimi je bila njegova predhodnica Kirchnerjava v hudem sporu.

Selimo se čez Atlantik. Prebivalci Ruande bodo danes odšli na volišča, kjer bodo na referendumu odločali o tem, ali lahko zdajšnji predsednik Paul Kagame tretjič kandidra za predsednika države. Drugi mandat mu sicer poteče leta 2017. 6.4 milijona volilnih upravičencev bo torej glasovalo o spremembi ustave, ki trenutno omejuje vladanje predsednika na dva sedemletna mandata. Paul Kagame je že od leta 1994 predsednik ruandske patriotske fronte, ki je na oblasti že vse od konca genocida v Ruandi. Oblast je sicer znana po zatiranju opozicije, saj je od začetka njihove oblasti izginilo že kar nekaj članov strank, ki niso del patriotske fronte.

Predstavniki evropskih držav se bodo zbrali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju. Glavna tema bo migracijska politika ter novi predlog Evropske komisije o varovanju zunanjih meja, ki bi uvedel novo agencijo za zunanje varovanje meja, o kateri smo že poročali. Pred samim zasedanjem se bo na pobudo Avstrije sestal tudi mini vrh držav članic, na katerega je bil končno povabljen tudi slovenski premier Miro Cerar. Na predhodnem zasedanju naj bi se dogovarjali o realizaciji ideje nemške kanclerke Angele Merkel, ki v javnosti izraža željo, da se beguncem olajša pot v Evropo. Kljub temu, da kanclerka javno poziva k čim bolj humanemu reševanju begunske problematike, na zadnja srečanja vrha Evropske unije vabi tudi turške predstavnike oblasti, ki so včeraj  s strani Amnesty International prejeli rumeni karton zaradi kršenja pravic beguncev na turškem ozemlju.

Ta je objavil poročilo o kršenju človekovih pravic v Turčiji. Organizacija je prišla do dokazov, da turške oblasti denar, ki so ga prejele od Evropske unije za humanitarno oskrbo beguncev, uprabljajo za nezakonite in prisline premike beguncev v zasilne begunske centre. Begunce naj bi po njihovih podatkih množično, brez pravne podlage in proti njihovi volji premeščali v izolirana taborišča na jugu in vzhodu Turčije. Komunikacija z zunanjim svetom jim je onemogočena, prav tako so znani primeri, ko so begunce uklenjali in jih fizično zlorabljali. Predstavnik Amnesty International za Evropo in Centralno Azijo, John Dalhuisen, je dejal, da bo EU s postavitvijo  Turčije kot vratarja za vstop beguncev v Evropo spodbudila resne kršitve človekovih pravic.

Na obisku v Bruslju se je v sredo mudil tudi Ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Napovedal je sprejem prostotrgovinskega sporazuma z Evropsko unijo kljub napovedi Rusije, da bo v odgovor prekinila svoj trgovinski sporazum z Ukrajino. Spomnimo, da je prav odstop prejšnega predsednika Viktorja Janukoviča od podpisa prostotrgovniskega sporazuma z EU pred dvema letoma sprožil množične proteste, s katerimi se je začela Ukrajinska kriza.

Prav v teh dneh bi morala Evropska unija podaljšati sankcije proti Rusiji. Pri tem je prišlo do nepričakovanih zapletov, saj Italjia želi odpreti vprašanje o nadaljnih sankcijah. Italijanski premier Matteo Renzi je povedal, da ima Nemčija dvojne standardne glede sankcij. Te so privedle do odpovedi pilnovoda Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Italijo. Na drugi strani pa Nemčija želi odobritev Bruslja za gradnjo še enega plinovoda med Rusijo in severno Nemčijo, imenovanega Severni tok 2.

Makedonski premier Nikola Gruevski je napovedal začetek diplomatskega reševanja 24 let trajajočega spora s svojo južno sosedo glede imena Republike Makedonije. O novem predlogu imena, ki pa še ni znan, naj bi prebivalci Bivše jugoslovanske republike Makedonije odločali na referendumu. Sprememba imena in morda tudi zastave z motivom sonca, ki bi ustrezala ekonomsko sesuti Grčiji, bi pomenila, da ta ne bi več blokirala začetka makedonskih pristopnih pogajanj k Evropski uniji in Zvezi NATO. Že junija je Grčija prekinila 8 let trajajoč embargo z Makedonijo, otoplitev odnosov med državama pa bi prinesla gospodarske ugodnosti na obeh straneh zaradi begunske krize močno zastražene meje.

Slovenija

Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema  je na  novinarski konferenci pozvala k ohranitvi javnega zdravstva. S tem so se odzvali na kampanijo nekaterih zdravstvenih organizacij in Nove Slovenije, v kateri se zavzemanjo za reformo zdravstva, ki bi bistveno povečala obseg zasebnega dela v zdravstvu. Po mnenju Koalicije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema bi ta predlog pomenil nadaljevanje privatizacije gospodarstva tudi v zdravstvu. Predlog predvideva tudi, da bi vse zavarovalnice postale zasebne, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa bi postal le še razdeljevalec denarja. Namen Koalicije za ohranitev javnega zdravstva je pojasnila Nevenka Lekše:  

Izjava

V Koaliciji menijo, da Ministrstvo za zdravstvo ne bo podprlo predloga Nove Slovenije in nekaterih zdravnikov. Nevenka Lekše:

Izjava

Nova žrtev v imenu varnosti so ekskurzije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Pod pritiskom teže odgovornosti varovanja svojih otrok v tujini je klonil ravnatelj Gregor Markelj in z začasnim ukrepom do marca odpovedal vse šolske aktivnosti v tujini. Ali za trimesečne sprejete izredne razmere obstaja možnost podaljšanja, ne vemo, saj Markelj ni želel podati izjave, nam pa je odločitev pokomentiral starš dijakinje Jure Simšič.

Izjava

OFF so v varnem zavetju radija pripravili vajenca Gal in Barbara, mentoriral je Novelli.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.