OFF venezuelske vlade v Mehiki

V trenutno medijsko najbolj popularni državi na svetu, Afganistanu, so talibi imenovali novo vlado. Življenjepisi novih afganistanskih vladnih funkcionarjev niso presenečenje, vsi so namreč pripadniki talibskega gibanja. Premier je postal Mohamad Hasan Ahund, nekdanji minister v talibski vladi v 90-ih letih, za podpredsednika vlade pa je bil imenovan Abdul Gani Baradar, znan kot eden od soustanoviteljev talibov. Največ pozornosti je v zahodnih državah pritegnilo imenovanje notranjega ministra Siražudina Hakanija, enega vidnejših vodij gverilske mreže Hakani, ki jo je v času sovjetske okupacije ustanovil njegov oče Jalaludin Hakani. Siražudin Hakani je prav tako na FBI-jevem seznamu najbolj iskanih terorističnih vodij.

Na dan razglasitve nove afganistanske vlade so v Kabulu potekali protesti, kjer je večstoglava množica Afganistank zahtevala izpolnjevanje osnovnih človekovih pravic, še posebej pravic žensk, ki po pričakovanjih nimajo predstavništva v novoimenovani vladi. Protestnice so prav tako zahtevale prenehanje pakistanskega vmešavanja v afganistansko politiko. Mnoge vodilne talibe je v pakistanskih madrasah namreč šolala pakistanska obveščevalna služba, ki si je takrat po direktivah pakistanske zunanje politike prizadevala za afganistansko oblast pod pakistanskim vplivom. K protestom v Kabulu je pozval afganistanski odporniški vodja Ahmad Masud, sin nekdanjega vodje Severnega zavezništva Šaha Masuda. Protestnike so talibske varnostne sile pozno popoldne razgnale s streli v zrak.

Predstavniki venezuelske vlade in opozicije so dosegli delno soglasje na pogajanjih med obema stranema venezuelske politike v Mexico Cityju. Po štirih dneh pogajanj so v skupni izjavi predstavniki sprtih strani javnosti sporočili, da so dosegli dogovor na področju družbenih ukrepov v luči pandemije covida-19 in obmejnih sporov z Gvajano. S pogajanji želita venezuelska koalicija in opozicija razrešiti politično krizo, ki je v državi nastala po poskusu odstavitve predsednika Nicolasa Madura pred dvema letoma. Opozicija si s pogajanji želi zagotoviti sodelovanje na regionalnih volitvah jeseni, Madurova vlada pa si želi izboljšati mednarodni ugled in doseči umik mednarodnih sankcij proti Venezueli. Pogajanj v mehiški prestolnici se je kot država mediatorka udeležila Norveška, prav tako so svoje delegacije poslale Nizozemska, Rusija, Bolivija in Turčija.

V Somaliji, eni izmed najmanj stabilnih afriških držav, se politična kriza poglablja. Somalski predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed in premier Mohamed Husein Roble sta namreč imenovala različna kandidata za položaj direktorja somalske obveščevalne službe. Premier Roble je v ponedeljek zaradi pomanjkljivega poročila o še nepojasnjenem izginotju ene od agentk razrešil dosedanjega direktorja obveščevalcev Fahada Yasina in imenoval novega kandidata. Predsednik Mohamed je razrešitev označil za neustavno in včeraj na mesto obveščevalnega direktorja imenoval svojega kandidata. Spor med obema politikoma ni novost; aprila je predsednik Mohamed namreč za dve leti podaljšal svoj mandat in naročil svoji oboroženi struji, naj zavzame dele somalske prestolnice Mogadiša, ki so pod nadzorom oboroženih sil, zvestih premierju Roblu.

Kitajsko ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da privatni inštruktorji za šolske predmete ne bodo več smeli opravljati inštrukcij na daljavo. To je še eden izmed zadnjih ukrepov kitajske vlade za zajezitev privatnih inštrukcij oziroma tutorstva, gospodarskega sektorja, ki je na Kitajskem vreden okrog 80 milijard evrov. Tutorstvo je del vsakdana kitajskih šolarjev v času priprav na zaključne izpite, na rezultatih katerih sloni njihova možnost za nadaljnji študij in uspešno profesionalno kariero. Zajezitev privatnega tutorstva je del poskusa kitajske vlade, da zmanjša pritisk na šolajočo mladino.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, Branimir Štrukelj je povzel glavne sklepe včerajšnje izredne seje glavnega odbora SVIZ-a, na kateri so se odborniki strinjali, da ravnatelj Osnovne šole Prebold Peter Žurej zaradi trditve, da epidemije ne povzroča virus, ne more več učinkovito voditi šole. SVIZ je v izjavi zato Žureja pozval k odstopu. Poudarili so tudi, da je cepljenje edino učinkovito sredstvo za dolgoročno obvladovanje pandemije, in svoje člane pozvali k cepljenju.

Po izteku mandata odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj bo to nadomestil dosedanji vodja skupine za digitalno strategijo na STA Aljoša Rehar. Na glasovanju so ga podprli vsi člani uredništva razen enega. Danes je direktor STA Bojan Veselinovič izdal sklep o njegovem imenovanju.