Medtem ko je Evropa in tako imenovani Zahodni svet že polovico dekade v fazonu zategovanja pasu, pa venezuelske oblasti svojim prebivalcem še naprej nudijo ohlapno elastiko.  Predsednik Nicolas Maduro si je kljub 63,4-odstotni letni inflaciji privoščil za neoliberalni svet heretično napoved o 15-odstotnem zvišanju minimalne plače s 1. prvim decembrom. Maduro je ob tem zavrgel tudi varčevalno mantro jemlji in kvazi investiraj gospodarstvu ter namesto tega investiral v same delavce. Ali kot je poudaril sam, zadovoljen delavec je pogoj za uspeh gospodarstva, ki se bo po njegovem tudi na ta način izkopal iz s strani venezuelske opozicije prenapihnjene, ekonomske krize. Nova venezuelska minimalna plača bo od začetka decembra naprej tako znašala slabih 5.000 bolivarjev oziroma dobrih 770 dolarjev.

Barack Obama je pred prvo izvolitvijo na mesto ameriškega predsednika vehementno obljubljal zaprtje taborišča za osumljene teroriste v Guantanamu, šest let zatem pa na veliko oznanja izpustitev vsakega posameznega zapornika in seveda še vedno delujočega taborišča. Ameriške oblasti so tako iz Guantanama izpustile 37-letnega Kuvajtčana Favzija al Odaha, za katerega so sicer še do julija menile, da je nevarni skrajnež, ki zasluži neomejen zapor brez možnosti sojenja. Medtem pa za obsodbo na sodišču ni bilo zbranih dovolj dokazov …

Al Odah je prvi izpuščeni zapornik iz Guantanama po letošnjem maju, ko je Obama v zameno za ameriškega vojaka Boweja Berghdala izpustil pet talibanov. Zaradi tega si je nakopal očitke predvsem republikanskih kongresnikov, ki tudi sicer najbolj ovirajo predsednikovo neiskreno željo po zaprtju taborišča. V Gunatanamu se še vedno nahaja 148 ameriških ujetnikov.

Krizni sestanek političnih strank, predstavnikov civilne družbe in plemenskih poglavarjev v Burkini Faso se je končal brez dogovora o prehodni vladi, ki bi državo vodila do rednih parlamentarnih volitev. Pogovor, ki so mu botrovali tudi proceduralni zapleti, pri katerih predstavniki oblasti opozicije niso želeli za isto mizo sesti s še do pred kratkim vladajočimi strankami, se je sicer končal z načelnim strinjanjem akterjev o civilni prehodni oblasti, brez vsakršnih podrobnosti, kakšna bi ta utegnila biti. Udeleženci pogajanj o prehodni vladi, ki so jim nasprotovali predsedniki Nigerije, Senegala in Gane, so ocenili, da bi tranzicija v Burkini Faso utegnila trajati dobro leto, parlamentarne volitve pa so okvirno predvidene za november prihodnje leto.

Voditelji Gane, Nigerije in Senegala so se sestali tudi z vodjo vojaškega režima, ki je uzurpiral oblast po petkovem odstopu predsednika Blaisa Compaorea, Issacom Zido, in mu predlagali čim prejšnjo predajo oblasti na civilno sfero. K temu je vojsko v Burkini Faso pred dnevi že pozvala tudi Afriška unija in vojaškemu režimu zagrozila s sankcijami. S temi je kot ena prvih pohitela Kanada in tej zahodnoafriški državi zamrznila pomoč.  

Nemški strojevodje, ki v železniškem tovornem prometu ponovno stavkajo od včerajšnjega popoldneva, so stavko razširili še na potniški promet. Nezadovoljni s potekom pogovorov z delodajalci, od katerih zahtevajo 5-odstotno povišanje plač in dve uri krajši delovnik, so nemški strojevodje delo v preteklih tednih že večkrat odložili, tokratna stavka pa naj bi trajala vse do ponedeljka. Ker se bodo v teh dneh v Berlinu zvrstili dogodki ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, kjer pričakujejo do 2 milijona obiskovalcev, se mnogi bojijo, da bo stavka resno prizadela promet, vendar naj bi vodilni v nemških železnicah že zagotovili alternative načine prevoza. Aktualna stavka je sicer že šesta sindikalna akcija nemških strojevodij proti vodstvu Deutsche Bahna od septembra, nazadnje so sredi oktobra vozniki vlakov za dva dni odstavili potniške vagone po vsej Nemčiji, pred tem pa so stavkali tudi že v tovornem prometu.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril tajne dogovore 340 mednarodnih korporacij, delujočih v Luksemburgu in tamkajšnjih oblasti, zaradi česar so te plačevale nižje davke. Raziskavo novinarskega konzorcija je spodbudilo več kot 28.000 strani dokumentov, ki so razkrivali dogovore mednarodnih korporacij, med katerimi so bile denimo Pepsi, Ikea, GlaxoSmithKline in tudi finančni skladi. Več o utaji davkov preko Luksemburga pa eden od sodelujočih pri preiskavi in član Mednarodnega konzorcija preisovalnih novinarejv, Blaž Zgaga.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Vlada je pri pogajanjih o rebalansu proračuna za prihodnje leto nekoliko omilila prvotni predlog in sindikatom zaposlenih v javnem sektorju namesto ukinitve raznoraznih dodatkov predlagala njihovo delno znižanje. Po besedah ministra za javno upravo in vladnega pogajalca Borisa Koprivnikarja je vlada popustila za dobrih 40 milijonov evrov, ki naj bi šli na račun zgolj znižanja dodatkov najslabše plačnih v javnem sektorju, predvsem mlajših in začetnikov. Sindikati so nov vladni predlog zavrnili in ocenili, da večjih preskokov ni bilo doseženih, hkrati pa ponovili, da bodo vztrajali pri prvotnih zahtevah, podaljšanju obstoječih ukrepov, v novo varčevanje pa ne bodo privolili.