Škotska premierka Nicola Sturgeon je popustila pri zahtevi, da se referendum za neodvisnost Škotske od Velike Britanije izvede leta 2018. Nov rok je postavila najkasneje v začetku leta 2019, potem ko je britanska premierka Theresa May zavrnila možnost referenduma pred izstopom Velike Britanije iz EU. Kot utemeljitev je Sturgeon navedla, da je trenutno ob izstopu Britanije pomembnejša ureditev odnosov med Veliko Britanijo in EU.

Odcepitveni referendum je bil na tapeti tudi na jugu Evrope. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je špansko centralno vlado pozval, naj dopusti izvedbo legalnega referenduma za neodvisnost. Španski premier Mariano Rajoy je izvedbo glasovanja o neodvisnosti pokrajin od Španije označil kot nezakonito in v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2010. Katalonska vlada napoveduje, da bo referendum izvedla tudi brez soglasja, in sicer v letošnjem septembru. V Barceloni pa so kot odziv na napoved vlade potekali protesti prošpanske civilne družbe, ki nasprotuje izvedbi referenduma.

Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanyahu je prišel v nov  spor s finančnim ministrom Moshem Kahlonum. Zavrnil je kompromis iz prejšnjega tedna, ki sta ga dosegla glede uvajanja novega javnega radiotelevizijskega zavoda in medijskega regulatorja Israel Public Broadcasting Cooperation. Ta bi nadomestil Israel Broadcasting Authority, katerega ukinitev v aprilu letos nalaga izraelski Zakon javne radiotelevizije. Netanyahu je prejšnji teden privolil v umik zahteve po odlogu zamenjave za vsaj šest mesecev, minister za finance pa mu je v zameno za zamenjavo aprila obljubil večji vladni vpliv na regulatorja. Novi zavod bi bil po prvotnem predlogu namreč politično povsem neodvisen. Netanyahu naj bi spor domnevno uporabil kot krinko, da bi izsilil predčasne volitve. Tako bi se premier izognil obsodbi zaradi suma korupcije. Ena izmed obtožb je dogovarjanje z izraelskim časopisnim založnikom o omejevanju konkurence v medijih v zameno za ugodnejše poročanje s strani časnika.

Pakistanski predsednik vlade Nawaz Sharif je odredil ponovno odprtje meje z Afganistanom. Zaprtje mej je povzročilo, da je na dveh glavnih mejnih prehodih Torkham in Chammans obtičalo več sto ljudi in tovornjakov, ki v Afganistan prenašajo hrano in ostalo blago. Meja je bila zaprta več kot en mesec, potem ko so jo pakistanske oblasti zaprle zaradi več samomorilskih napadov, ki jih naj bi zakrivile pakistanske oborožene skupine. Pakistanske oblasti so sosednjo državo pozvale, naj poskrbijo, da se dogodki, ki so povzročili zaprtje meje, ne bodo več ponovili. Pakistansko ministrstvo za obrambo namreč opozarja, da je bila meja med državama v preteklosti večkrat uporabljena kot ugoden prehod za pakistanske talibanske upornike.

V Parizu so potekali protesti pod geslom Pohod za pravičnost in dostojanstvo. Protestniki pod vodstvom Francoske lige za človekove pravice so pozivali k omejitvi policijskega nadzora in zlorabe sile, predvsem nad črnci in ostalimi predstavniki manjšinskih skupin. Protest je med drugim spodbudilo posilstvo mladega črnca s strani policistov februarja letos, zaradi česar je bil eden izmed prisotnih policistov tudi obsojen. Policija se je na proteste odzvala uporabo solzivca nad nekaterimi protestniki.

Protestirali so tudi v libanonski prestolnici. Protesti so se pričeli po tem, ko je vlada napovedala povišanje davkov, s katerimi bi pokrili državni dolg štirih milijard dolarjev. Proteste so spodbujale predvsem razne skupine civilne družbe in nekatere politične stranke, ki nasprotujejo povišanju davkov. Libanonski premier je protestnike pozval, naj ustanovijo komite ter podajo svoje zahteve, o katerih bi se nato mirno pogajali. Parlament bo v prihodnjih tednih glasoval o drugih možnostih varčevanja.

Šest voditeljev medvojne Herceg-Bosne, ki so bili leta 2013 na mednarodnem sodišču v Haagu obsojeni zaradi zločinov proti človeštvu, je pričelo z vlaganjem pritožb. Jadranko Prlić, nekdanji premier Herceg-Bosne, je prvi, ki je vložil pritožbo na obsodbo. Obsojeni upajo, da bodo oproščeni kakršnekoli vpletenosti v vojne zločine proti človeštvu, zagrešene na območju Herceg-Bosne v letih med 1992 in 1994.

 OFF je pripravila vajenka Rina.