Tunizija je napovedala gradnjo zidu na svoji meji z Libijo. Po načrtih bo zid zaprl približno tretjino meje med obema državama, gradila in nadzirala pa ga bo vojska. Dokončan naj bi bil do konca letošnjega leta. Po trditvah oblasti bodo s tem ukrepom preprečili prehod teroristom iz nestabilne Libije, s čimer želijo preprečiti teroristične napade, kot je bil nedavni v turističnem Port El Kantaouiju. Zaradi omenjenega napada so v državi še vedno razglašene izredne razmere. Tunizija je sicer že pred dobrim letom dni zaprla nekatere največje mejne prehode z Libijo. Takrat uradno naveden razlog za to niso bili teroristi, pač pa ogromen val beguncev, ki so bežali pred libijsko vojno vihro.

Izredne razmere vladajo tudi na kitajskem trgu vrednostnih papirjev. Kitajski borzni nadzorniki so namreč sprejeli pravilo, da je vsem lastnikom vrednostnih papirjev v naslednjih šestih mesecih prepovedano prodajati svoje deleže v podjetjih. Prepoved zajema tudi tuje imetnike vrednostnih papirjev, predvsem tiste, ki so lastniki največjih podjetij iz Šanghaja in Šenzena. Nadzorniki so napovedali tudi ostre sankcije kršitev prepovedi prodaje.

Poteza kitajskih finančnih regulatorjev prihaja po včerajšnjem burnem dogajanju na borznem trgu. V enem dnevu je, na do sedaj cvetočem kitajskem delniškem trgu, prišlo do dobrega 6-odstotnega upada trgovanja z deleži največjih kitajskih podjetij. Zgolj v tem tednu je na največjih kitajskih borzah v Šanghaju in Šenzenu svoje poslovanje ustavilo 1200 podjetij, kar znaša okoli 45 odstotkov vsega njunega borznega prometa.

Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov podala veto na predlog resolucije Velike Britanije o priznanju genocida v Srebrenici. Predlog so sicer ostale članice varnostnega sveta, z izjemo štirih vzdržanih, podprle. Kot smo pred dnevi že poročali v offsajdu, je Velika Britanija resolucijo pripravila kot simbolično politično gesto in poklon 20. obletnici srebreniškega genocida, v katerem je življenje izgubilo več kot 8000 ljudi.

Rusija trdi, da je resolucija napisana enostransko in je politično motivirana, saj grozote 5-letne balkanske vojne posplošuje z enim dejanjem. Poleg tega naj bi za vojne zločine okrivila zgolj eno stran, torej bosanske Srbe. Slednji so pred glasovanjem Rusijo sicer pozvali, naj na britanski predlog vloži veto. Rusija je bila sprva zadržana do vložitve veta ter posledično zavrnitve resolucije in se je, po poročanju neuradnih virov, pred glasovanjem intenzivno pogajala z Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike.

Malezija je skupaj z Nizozemsko, Ukrajino, Belgijo in Avstralijo v Združene narode vložila osnutek resolucije za ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bi sodil vsem odgovornim za  sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino. Rusija je predlog petih držav že označila za preuranjen ter kontraproduktiven, saj o nesreči še ni bilo izdano končno poročilo. Eno leto po nesreči še vedno ni znano, kdo je odgovoren za sestrelitev letala ter smrt 298-ih ljudi na krovu. Nesrečo sicer preiskuje mednarodna ekipa preiskovalcev, ki jih vodi Nizozemska. Do sedaj so v preiskavi uspeli ugotoviti zgolj to, da je letalo strmoglavilo po tem, ko ga je na dele razkosalo več hitro letečih projektilov.

Jemenska vlada v izgnanstvu je Združenim narodom potrdila, da je pod določenimi pogoji pripravljena na sklenitev začasnega premirja. Pogoje na drugi strani zavračajo uporniški Hutiji, ki so v preteklih treh mesecih bojevanja uspeli zasesti večino Jemna. Vlada v izgonu za podpis premirja od Hutijev zahteva, da izpustijo nekatere zapornike, med katerimi je nekaj vidnih in vplivnih nekdanjih vladnih funkcionarjev. Po trditvah upornikov vladne zahteve za podpis premirja ne rešujejo humanitarne krize.

Britanski finančni minister George Osborne je razkril vladne načrte pri sestavljanju novega proračuna. Osborne je napovedal, da vlada Davida Camerona namerava nadaljevati z varčevanjem predvsem pri socialni pomoči. Omenjen sektor bo v naslednjih letih dobil 12 milijard funtov manj denarja. Prvi rez prevideva 8-milijardno zmanjšanje izdatkov v naslednjih dveh letih.

Najbolj bo na udaru program vladnega dodeljevanja javnih stanovanj. Rezi se bodo poznali tudi v pokojninski in zdravstveni blagajni. Ukrepi bodo po ocenah nekaterih analitikov čez, do nedavnega še uradno priznani, rob revščine pahnili več sto tisoč družin. Osborne ob tem miri, da bodo nastale socialne neenakosti blažili predvsem s povečanjem minimalne plače. Slednje ne nameravajo dvigniti, pač pa zgolj odpraviti nekatere davščine ter prispevke. S tem želijo podjetja stimulirati k povečanju minimalne plače brez vnaprej danih zahtev. Britanska vlada z omenjenimi ukrepi preko znižanja svojih izdatkov in povečevanja gospodarske aktivnosti načrtuje 10-milijardni proračunski presežek.

Del zainteresirane javnosti se je odzval na predlog vlade Republike slovenije in sicer glede Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, ki je trenutno še v javni razpravi. Omenjeni dokument želi postaviti cilje in zaveze ter s tem postaviti temelje za reformo zdravstvenega sistema.

V dokumentu vlada ohranja obvezno zdravstveno zavarovanje, dodaja pa tudi poseben poudarek na preventivi, enakosti v obravnavi pacientov, ki se bo dosegala tudi preko izobraževalnega sistema itn. Napovedujejo se tudi reforme nekaterih dosedaj stihijsko urejenih sistemov, kot je na primer tisti o podeljevanju koncesij.

A nekateri so do dokumenta skeptični. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je danes organizirala novinarsko konferenco, na kateri je predstavila svoj pogled na omenjeno listino. Kje vidijo glavne pomanjkljivosti dokumenta, nam razloži Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja:

Izjava dostopna v prispevku

Vlada v dokumentu že uvodoma zapiše, da je eden glavnih izzivov zdravstvenega sistema tudi ohranitev finančne vzdržnosti, kar pa lahko izkrivi nekatere ostale cilje resolucije. Böhmova opiše nekatere pomisleke glede novega predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025:

Izjava dostopna v prispevku