Petorček kvazi levosredinskih strank je v Državnem zboru tudi uradno vložil kandidaturo Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod njo je svoje podpise prispevalo 43 poslancev LMŠ, SMC, ZaAB, SD in DeSUS. Za izvolitev Šarcu manjkajo še trije glasovi, ki naj bi jih prispevala Levica kot verjetna zunajkoalicijska projektna sodelavka bodoče vlade. A njena podpora še ni zagotovljena. Šele jutri bodo znani rezultati notranjega referenduma Levice o sodelovanju s petorčkom, ki se izteče danes ob polnoči, prav tako pa še ni povsem dorečeno projektno sodelovanje bodoče vlade in njene zunanje podpornice. Glasovanje o Šarčevi kandidaturi bo potekalo predvidoma v ponedeljek petek prihodnji teden.   

Grška vlada je napovedala konec črnogradnjam in napoveduje začetek rušenja številnih nezakonito zgrajenih objektov. Ukrep prihaja kot odgovor na številne očitke grškim oblastem o slabem posredovanju ob zadnjem velikem požaru na polotoku Atika. Te del odgovornosti za približno 100 več kot 90 mrtvih v enem najhujših požarov v Grčiji vidijo tudi v nezakoniti infrastrukturi, saj so mnogi ostali ujeti v labirintu neustrezno zgrajenih ulic in objektov. V kraju Mati so tako številne ceste, ki vodijo do morja, zagrajene, kar je v nasprotju z grško zakonodajo. Rušiti bodo tako začeli na območju Atike, kjer bodo, vključno s prestolnico Ateno, po besedah grškega premiera Aleksisa Ciprasa, porušili 3.200 objektov. Nezakonita gradnja se je v Grčiji tolerirala desetletja, zanjo se je celo uveljavil izraz “samovoljna gradnja”,  mnoge črnogradnje pa so bile zaradi političnih interesov skozi čas tudi legalizirane. Grška vlada je sicer po katastrofalnem požaru zamenjala vodstvo policije in gasilcev, vodja civilne zaščite pa je odstopil.

Novi kolumbijski predsednik Ivan Duque je uradno prevzel položaj. V inavguracijskem govoru na Trgu Simona Bolivarja v Bogoti med drugim ni pozabil omeniti popravkov mirovnega sporazuma s FARC-om, Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije, ki jih je napovedoval že v predvolilni kampanji. Konservativni Duque, ki velja za protežiranca nekdanjega kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja, ki se je FARC-a loteval s trdo roko, že vseskozi nasprotuje sporazumu z levičarskimi uporniki, ki je bil  po več desetletjih državljanske vojne sklenjen konec leta 2016.

Duque je pred 3000 povabljenci na inavguracijsko slovesnost, med katerimi so izstopali voditelji desetih latinoameriških držav, izrazil nasprotovanje amnestiji za levičarske upornike in sporočil, da njihove voditelje, ki so zagrešili zločine, čaka zapor. Novi kolumbijski predsednik nasprotuje tudi politični participaciji nekdanjega gverilskega gibanja, ki jim zagotavlja sporazum. V skladu s tem so predstavniki FARC-a julija prvič zasedli klopi kongresa, v katerem ima sicer večino kolumbijska desnica. Z 42-imi leti najmlajši kolumbijski predsednik je v govoru obljubil tudi gospodarsko rast države, ki naj bi jo zagotovil s poznanimi metodami zmanjševanja davkov in tujih investicij.

Venezuelska narodna skupščina bo na današnji seji odločala o odvzemu imunitete opozicijskima poslancema Juliu Borgesu in Juanu Requesensu, ki ju je venezuelski predsednik Nicolas Maduro včeraj obtožil sodelovanja v sobotnem poskusu atentata nanj. Kot je dejal Maduro v posebnem televizijskem nagovoru, naj bi dokaze o vpletenosti poslancev opozicijske stranke “Primero Justicia” pridobili med zaslišanjem šestih ljudi, ki so jih priprli takoj po napadu. Requesensa je po navedbah njegove stranke venezuelska obveščevalna služba že aretirala, Borges, ki živi v Kolumbiji, pa je obtožbo in aretacijo poslanskega kolega označil za “farso, ki ji nihče ne verjame.”  Venezuelsko zunanje ministrstvo bo po navedbah Madura od Kolumbije in Združenih držav Amerike zahtevalo izročitev načrtovalcev napada z letalniki, napolnjenimi z eksplozivom. Za napad je že v soboto okrivil venezuelsko opozicijo in nekdanjega kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa.  

Iz Južne v severno Ameriko. Združene države Amerike so pozvale svoji zaveznici Kanado in Savdsko Arabijo, naj rešita diplomatski spor. Ta je izbruhnil, potem ko so kanadske oblasti izrazile zaskrbljenost zaradi zaprtja aktivistov v Savdski Arabiji in pozvale k njihovih izpustitvi, kar je uradni Rijad razumel kot vmešavanje v savdijske notranje zadeve in reagiral s številnimi ukrepi. Iz Otave je umaknil svojega veleposlanika, iz Rijada nagnal kanadskega, zamrznil gospodarsko sodelovanje, ustavil lete v Toronto, približno 15.000 savdijskim študentom v Kanadi pa naročil, naj se vrnejo v domovino. Savdska Arabija pa je danes objavila nove ukrepe na področju zdravstva - prekinila naj bi vse programe zdravljenja v Kanadi in napovedala umik savdijskih pacientov iz tamkajšnjih bolnic. Zaskrbljenost nad sporom je izrazil tud Egipt, ki pa se je pri tem postavil na stran oblasti v Rijadu.

Nekdanji malezijski premier Najib Razak je v sklopu korupcijske afere obtožen še treh primerov pranja denarja. S finančnimi malverzacijami naj bi Razak iz malezijskega državnega investicijskega sklada  1MDB na svoj račun zvlekel 42 milijonov malezijskih ringgitov oziroma 8,5 milijona evrov. Že julija sta nekdanjega premiera ob aretaciji doleteli obtožbi o zlorabi zaupanja in uradnega položaja, ki sta bili posledica preiskave, sprožene po Razakovem volilnem porazu maja letos. Z domnevno protipravno pridobljenimi finančnimi sredstvi naj bi Razak omogočal luksuzno življenje sebi in bližnjim, tako so preiskovalci ob hišni preiskavi pri njemu prišli do zgodovinskega zasega dragocenosti - od številnih obupno dragih dizajnerskih torbic in nakita do kupov denarja. Korupcijska afera je tudi botrovala spremembi oblasti in zmagi reformističnega zavezništva Mahathirja Mohamada na majskih volitvah.