V Turčiji se vrstijo nadaljnje politične čistke s strani predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Včeraj sta bila pridržana voditelja opozicijske prokurdske Ljudske demokratske stranke, krajše HDP, Selahattin Demirtas in Figen Yuksekdag. Pridržanih je še devet drugih poslancev turške Ljudske demokratske stranke HDP, medtem ko je policija vzporedno z aretacijami preiskala glavne pisarne stranke. Aretaciji je nekaj ur pozneje sledila eksplozija v mestu Diyarbakir, ki je terjala 8 življenj. Voditelja stranke HDP naj bi bila pridržana na podlagi sodelovanja s Delavska stranka Kurdistana, krajše PKK in tako obtožena domnevnega sodelovanja pri terorizmu. Stranka HDP je prvič prišla v parlament lani, ko je pridobila 59 sedežev v parlamentu in tako postala tretja največja stranka v Turčiji.

Več o tem, kako bi lahko zadnji dogodki vplivali na prihodnost Ljudske demokratske stranke, pove Rosa Burç z Univerze v Bonnu:

Izjava

Nedolgo pred omenjenimi dogodki je predsednik Erdogan Nemčijo obsodil podpore terorizma. Erdoganov očitek se veže na seznam približno 4000 dokumentov o domnevno vpletenih osebah v julijskem poskusu vojaškega udara v Turčiji, ki se nahajajo v Nemčiji. V Turčiji zaradi poskusa državnega udara že vse od julija veljajo izredne razmere, ki Erdoganu dajejo pooblastila, da pri svojih odločitvah obide parlament pri vpeljavi novih zakonov in kratenju človeških pravic in svoboščin.

V več jemenskih mestih so se zaradi nestrinjanja s predlogom mirovnega načrta Združenih narodov zvrstili protesti. Predlog mirovnega sporazuma predvideva spoštovanje premirja, sklenjenega aprila, umik uporniškega gibanja Hutijev iz prestolnice Saana in formiranje prehodne vlade. Protestniki, ki dogovoru nasprotujejo, ga razumejo kot legitimizacijo uporniških Hutijev, podobnega mnenja pa je tudi s strani zahoda in Savdske Arabije podprt predsednik Abd Rabuh Mansur Hadi. Medtem pa je po besedah diplomatov Združenih narodov Savdska Arabija tiho podprla idejo prekinitve vojne v Jemnu. Demonstracije, v katerih je sodelovalo več tisoč udeležencev, je sprožil prihod odposlanca Združenih narodov v glavno mesto Saana, kjer je potekalo nadaljevanje dogovorov o mirovnem načrtu s Hutiji.  

V Pakistanu so osem indijskih diplomatov obtožili vohunstva in terorizma, a obtožbe umaknili po njihovi izključitvi. Včerajšnja obtožba s strani Pakistana je sledila nedavni potezi Indije, ki je le nekaj dni pred tem šest pakistanskih diplomatov obtožila vohunjenja in Pakistan pozvala k njihovi odstranitvi. Omenjeno dogajanje v Pakistanu se kaže kot znak napetosti med državama, ki se stopnjuje predvsem od napada na indijsko vojaško bazo na meji v območju Kašmirja v prejšnjem mesecu.   

Z današnjim dnem je začel veljati pariški podnebni sporazum. Od 192 držav, ki so podpisale sporazum, je do zdaj dogovor ratificiralo 94 podpisnic, med katerimi sta tudi Kitajska in Združene države Amerike. V sporazumu so sklenili, da bo ta začel veljati mesec dni po tem, ko bo OZN-u ratifikacijske listine izročilo zadostno število držav, ki skupaj proizvedejo 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar pa je bilo izpolnjeno 4. oktobra. V sporazumu, sklenjenem decembra lani, so si države podpisnice zadale cilj omejitve dviga povprečne svetovne temperature na manj kot 2 stopinji, sporazum pa ne vključuje trdnih zavez glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

Organizacija Human Rights Watch belgijske oblasti opozarja na številne zlorabe, ki zadevajo kruto ravnanje z osumljenci terorističnih dejanj. V analizi ugotavljajo številne kršitve, vezane na fizično in verbalno nasilje s strani policistov. Med drugim opozarjajo tudi na nehumane načine odvzema svobode osumljencem, pri čemer beležijo tudi desetmesečna zapiranja osumljenih posameznikov v samice. Napadi v Belgiji in Franciji so belgijsko vlado spodbudili k sprejemu številnih varnostnih ukrepov. Ti med drugim vključujejo namestitev vojakov na javne prostore, vpogled v aktivnosti uporabnikov s strani telekomunikacijskih podjetij in omogočajo odvzem belgijskega državljanstva obsojenim terorističnih dejanj v primeru, da ima oseba dvojno državljanstvo.

Ulice Džakarte, indonezijskega glavnega mesta, je preplavilo 70.000 protestnikov, ki zahtevajo odstop ter zaprtje mestnega guvernerja Basukija Tjahaja Purname. Protestniki, večinoma radikalnejši zagovorniki političnega islama, odstop guvernerja Džakarte zahtevajo zaradi njegovega citiranja Korana. Guverner Purnama, etnični Kitajec ter kristjan, je verz iz Korana uporabil kot poskus protiargumenta, namenjenega njegovim političnim nasprotnikom. Današnje proteste organizira Islamska obrambna fronta, islamistična organizacija, znana po zločinih sovraštva ter nasilju. Fronte sicer večina zmernih muslimanov najštevilčnejše muslimanske države na svetu ne podpira, pogosti pa so tudi klici po njeni prepovedi. Tokratni protesti niso bili nasilni, še preden pa je do njih prišlo, se je Purnama javno opravičil. Do protestov sicer prihaja le 3 mesece pred volitvami, na katerih bodo prebivalci Džakarte izbirali novega guvernerja.

Stalni komite Komunistične partije Kitajske je naznanil, da bo interpretiral hongkonško miniustavo. V začetku prejšnjega meseca sta namreč dva novoizvoljena poslanca Zakonodajnega sveta, ki prihajata iz vrst prodemokratične stranke Youthspiration, javno zavrnila kitajsko nadvlado nad mestno državo. Hongkonška vlada je na podlagi slednjega skušala poslancema odvzeti mandat, sklicujoč se na hongkonško ustavo, ki avtonomni regiji zagotavlja notranjo avtonomijo, ne pa tudi zunanje. Poskus odvzema mandatov je naletel na burne odzive dela javnosti in sprožil pojav različnih interpretacij hongkonške ustave glede tega vprašanja. Zmedo bo zdaj reševala Komunistična partija Kitajske, kar pa predstavlja nadaljnji poseg v notranjo avtonomijo regije. Slednja je pomembna ne le s političnega in ideološkega vidika, temveč tudi ekonomskega, saj gospodarski model mesta temelji na izdatnih tujih investicijah, ki zahtevajo neodvisno sodstvo.

Off je pripravil vajenec Žiga.