Francija se je po petkovih terorističnih napadih v Parizu na Evropsko unijo tudi uradno obrnila s prošnjo za vojaško pomoč. V skladu z včerajšnjimi pozivi francoskega predsednika Francoisa Hollandea je francoski obrambni minister Jean Yves Le Drian na srečanju obrambnih ministrov EU v Bruslju zaprosil za pomoč na osnovi 7. točke 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o vzajemni obrambi. Omenjeni člen evropske pogodbe, vsebinsko podoben 5. členu pogodbe zveze NATO, članicam Evropske unije nalaga vojaško pomoč napadeni sočlanci z vsemi vojaškimi sredstvi, ki so v njihovi moči, Francija pa si predvsem želi, da bi se ji evropske partnerice pridružile v napadih na položaje Islamske države. Prošnja za vojaško pomoč Francije je vseh preostalih 28 članic Evropske unije že soglasno sprejelo.

Francoske letalske sile, ki se sicer nad Sirijo zgrinjajo že vse od septembra, nadaljujejo z intenzivnejšimi napadi na cilje Islamske države, ki so jih sprožili kot odgovor na petkove pariške dogodke. Čeprav francoska vojska poroča zgolj o uničenih vojaških in drugih kapacitetah Islamske države, tudi to noč naj bi francoski lovci uničili poveljniški center in vadbišče upornikov, so prebivalci in aktivsti v Raki, kamor se v zadnjih dneh osredotočajo napadi francoskih, pa tudi ruskih in ameriški letal, že včeraj poročali o bombandiranju civilnih ciljev. Doma francoske oblasti ob tem nadaljujejo s preiskavo petkovih napadov in množičnimi racijami po vsej državi. Za ta namen so mobilizirale 115.000 policistov in vojakov, preiskave pa so se medtem preselile tudi v Belgijo, od koder naj bi prihajal organizator petkovih napadov Abdelhamid Abaaoud.

Nad Rako so v zadnjih dneh, kot rečeno, aktivne tudi letalske sile Rusije, katere predsednik Vladimir Putin je na srečanju skupine G20 v turški Antalyji sogovornike zbodel, da tudi nekatere izmed članic omenjene skupine financirajo Islamsko državo. Ruski predsednik, ki ni želel biti konkreten, katere članice G20 so med 40 državami finančnimi podpornicami Daeša, se je pri tem skliceval na letalske posnetke, ki naj bi dokazovali tajno trgovino z nafto med uporniki in nekaterimi državami.

Skozi prizmo protiterorističnega boja je uradni Kremelj po objavi posebnega poročila nesrečo ruskega potniškega letala, ki je 31. oktobra strmoglavilo nad Sinajem, prvič označil za nesporno teroristično dejanje. Po besedah vodje ruske varnostne službe Aleksandra Bortnikova je vzrok za nesrečo podtaknjena bomba, preiskovalci pa naj bi med ostanki letala našli tudi sledi tujega eksploziva. Slednje je bilo sproženo v zraku, kar je po mnenju Bortnikova povzročilo, da so se ostanki airbusa razleteli na tako širokem območju. Odgovornost za napad je sicer prevzela egiptovska veja Islamske države, ruski predsednik Putin pa je po objavi poročila napadalcem že napovedal maščevanje.

Pobegli jemenski predsednik Abdrabuh Manusr Hadi se je po večmesečnem izgnanstvu v Savdski Arabiji vrnil v domovino. V skladu z napovedmi se je jemenski predsednik vrnil v začasno prestolnico Eden, kjer naj bi takoj prevzel nadzor nad kopensko ofenzivo jemenskih vladnih sil, s katero nameravajo iz rok hutujskih upornikov strgati provinco Taez. Hadi se je sicer skupaj z jemenskim premierom Kaledom Bahahom nameraval vrniti že septembra, a sta se takrat zaradi napada na hotel, kjer je bil provizoričen sedež iz prestolnice Sane izgnane vlade, odločila Eden po le nekaj dneh zapustiti in se vrniti v zavezniško Savdsko Arabijo.

Kosovska opozicija, na čelu s Stranko za samoopredelitev Albina Kurtija, je še četrtič v zadnjih šestih tednih v kosovskem parlamentu poskrbela za zdaj že skoraj tradicionalno uverturo z solzivcem. Čeprav bi moral kosovski parlament na današnjem izrednem zasedanju odločati o proračunu za prihodnje leto, je trojček opozicijskih strank s sprožitvijo solzivca, sam Kurti pa naj bi uporabil obrambni sprej, vnovič izrazil nasprotovanje sporazumu med Kosovom in Srbijo in oblikovanju zveze srbskih občin. Po četrtem incidentu s solzivcem, ki so ga zunaj parlamentarne dvorane spremljali protesti dobrih 100 podpornikov opozicije, je tovrstnih eskapad končno dovolj tudi kosovskemu predsedniku Isi Mustafi, ki je zahteval ukrepe proti poslancem, ki se v parlamentu zatekajo k uporabi solzivca.