OFF volitev in predvolilnih kampanj

OFF volitev in predvolilnih kampanj

Aktualno-politična novica
7. 5. 2018 - 15.00
 / OFF

Pa začnimo z volitvami. V Tuniziji so potekale lokalne volitve, prve po tako imenovani arabski pomladi leta 2011. Po podatkih vzporednih volitev je z 27,5 odstotki glasov zmagala islamska demokratska stranka Ennahda, ki jo vodi filozof in pridigar Rašid Ganuči. Ennahda je bila ustanovljena leta 2011 in je istega leta zmagala na parlamentarnih volitvah ter oblikovala koalicijo. Po večih atentatih na sekularne politične voditelje je bila Ennahda primorana razpustiti vlado leta 2014.  Po vnovičnih volitvah jo je nadomestila stranka Nidaa Tounes, ki je tokrat s 22,5 odstotki glasov dosegla drugo mesto. Volilna udeležba je po podatkih volilne komisije bila 33,7-odstotna. Ustava iz leta 2014 izvoljenim v občinske svetove daje velika pooblastila, saj si vlada prizadeva za večjo decentralizacijo države. Ganuči je volitve kljub nizki udeležbi vseeno komentiral kot sporočilo, da je tunizijska demokracija živa in dodal, da je pripravljen na sodelovanje v koalicijah z vsemi ostalimi strankami. 

Nadaljujemo z naslednjimi volitvami s slabo volilno udeležbo, tokrat v Libanonu. Na parlamentarnih volitvah je zmagalo šiitsko gibanje Hezbolah in njene stranke zaveznice. Na prvih parlamentarnih volitvah po devetih letih je Hezbolah, po neuradnih izidih sodeč, osvojil dobro polovico sedežev. Stranka Prihodnost premierja sunita Saada Haririja je dosegla slabši rezultat kot na predhodnih volitvah. Volilna udeležba je bila 49, 2 odstotka.

Volitve bi sicer morale potekati že leta 2013, vendar so bile nato večkrat prestavljene, saj parlament ni bil zmožen izvoliti novega predsednika. Izvolitev predsednika pa bi po zakonu morala biti na sporedu pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Volitve so bile tudi prve volitve po novem volilnem zakonu, ki je združil nekaj volilnih enot in uvedel proporcionalni sistem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred junijskimi volitvami predstavil bodoči program. Med drugim je predsednik Stranke za pravičnost in razvoj volilcem obljubil nadaljevanje zunanje politike s še več vojaškimi operacijami po vzoru operacije Oljčna vejica v Siriji, z uradnim namenom uničiti vojaški del kurdske delavske stranke, ki jo Turčija smatra za teroristično organizacijo. Tudi v nadaljnje je predsednik obljubil, da bodo s takšnimi operacijami “očistili svoje mereje terorističnih organizacij”. Volilcem je tudi obljubil tipične predvolilne bombončke kot so nadaljna gospodarska rast, znižanje inflacije, več investicij in nadaljevanje procesa pridružitve v Evropski uniji. O Erdoganovem političnem programu več v današnjem OFFsajdu. 

Tudi druge politične stranke v Turčiji se pripravljajo na predsedniške volitve. Kurdska Ljudska stranka je tako oznanila, da bo njihov predsednik stranke Selahatin Demirtas kandidiral za predsednika stranke. Demirtas je sicer trenutno zaprt v kraju Edirne, zaradi obtožb širjenja proti-turške propagande.

Demirtas je sicer že kandidiral za predsednika države leta 2014, ko je dosegel 9,8 odstotkov glasov, Erdogan pa je zmagal z 52 odstotki. Pod Demirtosovim vodstvom je stranka leta 2015 tudi prvič presegla 10-odstotni parlamentarni prag. V oznanilu kandidature je pozval vse, ki nasprotujejo Erdoganovi politiki, da glasujejo zanj in tako povzročijo konec Stranke za pravičnost in razvoj.

Štiri opozicijske stranke, vključno z največjo opozicijsko stranko, Republikansko ljudsko stranko,  pa so sklenile sodelovati na volitvah pod imenom Ljudsko zavezništvo. To zavezništvo predvsem poudarja pomemebnost vzpostavitve neodvisnega sodstva in svobode medijem. Vsaka stranka bo vseeno predlagala svojega predsedniškega kandidata. Koalicija ne vključuje kurdske Ljudske demokratske stranke.

Pakistanski notranji minister Ahsan Ikbal je bil ustreljen na zborovanju za julijske volitve za spodnji dom parlamenta. Ikbal je že izven smrtne nevarnosti, njegovega strelca pa je policija takoj aretirala. Policija je po zaslišanju izjavila, da se je storilec označil za pripadnika verske organizacije Tehrik-e-Labaik Pakistan,ki je v preteklosti pripadnike vlade večkrat obtožila bogoskrunstva. Nazadnje so to storili novembra, ko so s svojimi privrženci tri tedne uspešno blokirali avtocesto do Islamabada in zahtevali, da parlament razveljavi manjšo spremembo v verski prisegi novih parlamentarnih poslancev. Ta sprememba, to je, da bi iz prisege izpustili “in ne pripadam skupini Kadiani”. Kadiani je žaljivo ime za versko muslimansko ločino Ahmadijcev, ki jih  Tehrik-e-Labaik Pakistan ne priznava za muslimane, saj so Ahmadijci po njihovem prepričanju krivoverci, saj priznavajo obstoj še enega preroka po Mohamedu. Izpustitev tega dela prisege bi tako povečala sodelovanje Ahmadijcev v julijskih volitvah. Notranji minister Ahsan Ikbal je v oktobrskem govoru zavrnil idejo, da so Ahmadijci nevarnost za državo in da bi morali biti izključeni iz vojske.

Nevladna iniciativa Ne da(vi)mo Beograd je na prvi stopnji dobila tožbo proti tabloidu Informer. Senzacionalistični časopis mora po odločitvi sodišča trem članom iniciative plačati skupno 4318 eurov zaradi duševnih bolečin in nematerialne škode. Ne da(vi)mo Beograd je v času od 2016 oziroma do danes bila vodilna iniciativa za številnimi protesti v srbski prestolnici, primarno usmerjenimi proti privatizaciji in devastaciji javnih površin. Informer je člane iniciative redno označeval za plačance Soroša, Rockefellerja, Evropske unije ali Amerike. Ravno tako jih je obtožil načrtovanja nasilnih demonstracij in povezovanja s politično opozicijo. Ves dobljeni denar po bo besedah tožnikov uporabljen za nadaljne delo iniciative, ki so se letos, sicer neuspešno, udeležili tudi lokalnih volitev.

Združena desnica pod vodstvom Aleša Primca in Franca Kanglerja je na vrhovno sodišče vložila pritožbo na odločitev volilne komisije, ki je v volilni enoti Novo mesto ugotovila, da ni bila zadovoljena kvota 35-ih odstotkov žensk. Predvolilna koalicija Glasa za otroke in družine ter Nove ljudske stranke Slovenije pojasnuje, da je to zapleta prišlo, ker so dve kandidatki, ki kandidirata v dveh okrajih, šteli dvakrat. V koaliciji pravijo, da so, citiramo: “žrtve napada levice, pravosodja in državnih organov".

Vrhovno sodišče pa je že zavrnilo pritožbo Združene levice in Sloge, ki imajo, nasprotno, v celjski volilni enoti premalo moških kandidatov. Zakon pač veleva, da na posamezni kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Po besedah predsednika Sloge Janka Vebra sledi pritožba na ustavnem sodišču, za katero pa je Državna volilna komisija že sporočila, da bo neuspešna.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness