Novoizvoljeni francoski predsednik Emmanuel Macron ima rahle težave z oblikovanjem vlade. V ponedeljek je zaradi domnevnega nepotizma odstopil Richard Ferrand, francoski minister za ozemeljsko kohezijo in generalni sekretar stranke Naprej republika. V torek pa je zaradi obtožb, da je njena stranka Modem zlorabljala evropska sredstva za povračilo stroškov za plačevanje strankarskih delavcev v Franciji, odstop napovedala obrambna ministrica Sylvie Goulard. Stranka Modem je sicer politična zaveznica Macronove Naprej republika, ki se je zavezala višjim etičnim standardom v politiki. Danes sta vlado zapustila tudi pravosodni minister Francois Bayrou in ministrica za evropske zadeve Marielle de Sarnez, ki sta prav tako člana stranke Modem. Odstopila sta zaradi obtožb o nenamenski porabi sredstev.

Romunski vladi so poslanci izglasovali nezaupnico. Zanjo je glasovalo 241 poslancev, proti pa 7. Premierja Sorina Grindeanuja je odstavila lastna Socialdemokratska stranka, ker naj ne bi izvajal programa stranke oziroma vpeljal potrebnih ekonomskih reform. Prejšnji teden sicer sam ni hotel odstopiti. Njegovo šestmesečno vladavino so zaznamovali tudi množični protesti zaradi dekretov, ki bi omilili boj proti korupciji. Uvedba teh ukrepov, ki jih je vlada umaknila, bi koristila predsedniku Socialdemokratske stranke Livniu Dragnei, ki zaradi vpletenosti v volilne goljufije ni mogel zasesti premierskega položaja in je nanj imenoval Grindeanuja. Sedaj pa je Dragnea zrušil lastnega premierja.

Po volitvah na Kosovu pa se zapleta pri oblikovanju koalicije. Kosovski začasni premier Isa Mustafa, predsednik Demokratske lige Kosova (LDK), ki je iz volitev izšla kot tretja največja stranka je izjavil, da bodo šli v koalicijo s komerkoli samo pod pogojem, če lahko obdržijo mesto predsednika vlade. V stranki Vetevendosje, ki se je uvrstila na drugo mesto in je Demokratski ligi ponudila koalicijsko sodelovanje, takšen pogoj zavračajo, saj naj bi ljudje na volitvah za vodenje vlade izbrali njih.

Brez pojasnila pa je odstopil glavni vatikanski revizor Libero Milone. Ta položaj je papež vzpostavil leta 2014, Milone pa je bil leta 2015 imenovan kot prvi glavni revizor. Z njim je hotel papež Frančišek razbiti stare strukture moči in zaustaviti prejšnje brezskrbno ravnanje z denarjem rimske kurije. Revizor naj bi bil popolnoma neodvisen, imel naj bi dostop do vseh dokumentov z vseh oddelkov in poročal le papežu. Sprl naj bi se z vatikansko birokracijo,  Sveti sedež pa že išče njegovo zamenjavo.

Saudski 81-letni kralj Salman je z dekretom za prestolonaslednika imenoval svojega 31-letnega sina Mohammeda bin Salmana Al Sauda, ki je na tem mestu nasledil nečaka savdskega kralja Mohammed bin Naifa. To odločitev je podprlo tudi 31 od 34 članov državnega sveta za nasledstvo, v katerem so starejši člani vladajoče družine Al Saud. S tem je Mohammed bin Salman al Saud postal tudi premier, nadaljeval pa bo svojo vlogo ministra za obrambo. Je tudi predsednik Sveta za gospodarstvo in razvoj, ki med drugim odloča o javnih politikah glede gospodarstva, izobrazbe, zdravstva in stanovanj. Predseduje pa tudi vrhovnemu odboru državnega naftnega podjetja Aramco. Prejšnji prestolonaslednik bin Naif pa je po menjavi prenehal z opravljanjem funkcije notranjega ministra. Z dekretom je kralj tudi dodal amandma kraljevskemu statutu o vladanju, po katerem od zdaj naprej velja, da so lahko kralji in prestolonasledniki samo sinovi in prasinovi prvega kralja Faisal al Sauda.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zaradi uporabe pravih metkov pri zatiranju protestov zamenjal 4 najvišje vojaške poveljnike. Venezuelski zakoni v teh primerih sicer prepovedujejo uporabo smrtonosnega orožja. V ponedeljek je bil ustreljen 17 letnik, od aprila pa je na protestih umrlo že 75 ljudi. Zamenjali bodo vodje nacionalne garde, vojske, mornarice in osrednjega strateškega štaba. Maduro je poleg tega napovedal zaposlitev 40 tisoč novih policistov in pripadnikov nacionalne garde.

Venezuelsko vrhovno sodišče pa je generalni državni tožilki Luisi Ortegi Diaz preklicalo imuniteto in odobrilo pregon zaradi domnevnih velikih napak pri vodenju vrhovnega organa pregona. Ortega Diaz je vložila ugovore proti Madurovim načrtom za spremembo ustave, venezuelske varnostne sile pa tudi obtožila čezmerne uporabe sile pri zatiranju protestov. Madurovi nasprotniki trdijo, da je bila ta odločitev sprejeta zaradi nasprotovanja Ortege Diaz vladnim načrtom, da narodni skupščini zmanjša pooblastila in spremeni ustavo. Po trenutno veljavni ustavi lahko generalno tožilko odstrani samo narodna skupščina, v kateri ima večino opozicija.

Poslanci so podprli predlog novele Zakona o pacientovih pravicah. Kakšne spremembe prinaša, pojasni Mojca Mahkota, zastopnica pacientovih pravic.

Izjava