OFF vztrajnosti

OFF vztrajnosti

Aktualno-politična novica
15. 8. 2019 - 15.01
 / OFF

Tunizijska volilna komisija je za septembrske predsedniške volitve odobrila 26 kandidatov oziroma dobro tretjino vseh prijavljenih. Na volitvah bodo volivci nadomestili nedavno umrlega predsednika Bedžija Kaida Esebsija, ki je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po revolucij leta 2011, s katero se je končala diktatura predsednika Bena Alija. Neuspešni kandidati so bili zavrnjeni predvsem zaradi pomanjkanja podpisov, zahtevanih je bilo deset tisoč. Tunizijski predsednik vodi zunanjo in obrambno politiko. 

Brazilci ponovno protestirajo proti varčevalnim rezom predsednika Jaira Bolsonara, tokrat v izobraževanju. Študentje in učitelji od osnovnošolskih do univerzitetnih so protestirali proti zmanjšanju sredstev za izobraževanje na splošno, julijskemu zmanjšanju proračuna zvezne vlade za nakup učbenikov v osnovnih šolah in spodbujanju vlaganj privatnega sektorja v državne univerze. Poleg julijskega zmanjšanja proračuna učbeniškega sklada je vlada zamrznila vse bodoče štipendije za študente magistrskega ali doktorskega študija, oznanila pa je tudi 30-odstotno zmanjšanje sredstev za univerze. Protesti so se odvili v 72 brazilskih mestih, vendar v manjšem številu kot maja, ko so prav tako protestirali proti rezom v izobraževalnem sektorju. 

Proti rezom v šolstvu so v prestolnici Brasilia protestirale tudi ženske, ki so opozarjale še na izsekavanje amazonskega gozda ter homofobna, seksistična stališča Bolsanara. Okoli 100 tisoč predvsem protestnic je tudi zahtevalo izpustitev nekdanjega predsednika Luiza Inacia "Lula" da Silve,  ki v zaporu prestaja kazen zaradi obtožbe korupcije. 

Ostajamo v Južni Ameriki. Argentinski predsednik Mauricio Macri je napovedal omilitev svoje s strani Mednarodnega denarnega sklada odobrene varčevalne politike, ki je bila temelj njegovega predsedovanja zadnja štiri leta. Macri je napovedal dvig minimalne plače, dvig pragu najnižje davčne stopnje za davek na dohodnino, bonuse za javne uslužbence in zamrznitev cen bencina za 90 dni. Preobrat v ekonomski politiki je odgovor Macrija na njegov hud poraz za primarnih predsedniških volitvah, na katerih je močno zaostal za pernonističnim kandidatom Albertom Fernandezom. Na volitvah, ki veljajo za generalko pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami, so bili za slednje izbrani predsedniški kandidati.

Podjetje Facebook je priznalo, da je najelo zunanje podjetje, da bi prisluškovalo in prepisovalo zvočna sporočila med uporabniki v aplikaciji Messenger. Facebook trdi, da je bil namen izboljšanje sistema prepoznavanja glasov ter da so to počeli le pri uporabnikih, ki so snemanje dovolili. Vseeno pa so, kot trdi Facebook, takšno prakso opustili prejšnji teden. Facebookova pravila o ravnanju s podatki uporabnikov sicer nikjer ne omenjajo, da je poslušanje sporočil uporabnikov dovoljeno. Facebook je že četrto podjetje, ki je priznalo, da je prisluškovalo in prepisovalo glasovne posnetke uporabnikov, enako kot Google, Amazon in Apple. Vsi štirje tudi trdijo, da je bil namen le analizirati in izboljšati sistem glasovnega prepoznavanja, ter da so prenehali, ko so jih nevladne organizacije opozorile na spornost takšnega početja.  

Protesti na Hongkonškem letališču se nadaljujejo, torkovo nasilje med protestniki in policijo pa sproža mednarodne odzive. Kitajski državni mediji, ki so do nedavnega močno omejevali prikazovanje Hongkonških protestov, so zdaj torkovo nasilje izkoristili za primerjanje protestnikov s teroristi in prikazujejo zbiranje vojske ob meji s Hongkongom. Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da bo pogojeval uspešen zaključek pogajanj o trgovinskem sporu med državama z razrešitvijo krize. Protestniki nadaljujejo s protestom, z miroljubnim sedenjem, med drugim s plakati, ki se opravičujejo potnikom za preklice letov.  

Letališče pa je sporočilo, da je pridobilo začasno sodno dovoljenje za odstranitev protestnikov z letališča, če ti protestirajo izven območja, ki ga je za to namenilo letališče, ali če ovirajo delovanje letališča.  

South China Morning post pa poroča, da je Kitajska okrepila nadzor na meji s Hongkongom. Na podlagi sporočil in slik njihovih telefonov so aretirali 5 domnevnih udeležencev protestov. Protesti v Hongkongu imajo sicer že znaten vpliv na tamkajšnje gospodarstvo. Hongkonška vlada je zato napovedala dobri 2 milijardi evrov težak program davčnih spodbud, namenjenih tistim z nižjimi dohodki in večje subvencije za študente.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness