OFF z elektriko na Kubi
Po poročanju BBC-ja je v zračnem napadu v kabulski bolnišnici za odvajanje odvisnikov od mamil umrlo 100 ljudi. Tiskovni predstavnik talibske vlade, ki za napad obtožuje pakistansko vojsko, poroča, da je ta v napadu ubila najmanj 400 ljudi. Pakistansko ministrstvo za informiranje napad zanika, po njihovih navedbah namreč pakistanske zračne sile ciljajo samo vojaške objekte. Ob tem je potrdilo, da je njihova vojska izvedla več napadov na vojaške objekte, na infrastrukturo za podporo teroristom, kot so se izrazili, ter na skladišča opreme in streliva v Kabulu in v provinci Nangarhar na vzhodu države. Tiskovni predstavnik afganistanskega zdravstvenega ministrstva Šarafat Zaman Amarhail je ob tem navedel, da se v bližini bolnišnice ne nahaja noben vojaški objekt. Odnosi med Pakistanom in Afganistanom so se ponovno zaostrili konec prejšnjega leta, ko je pakistanska vojska izvedla bombni napad na Kabul, pri čemer je, kot navaja, ciljala skupine Tehrik-e-Taliban Pakistan oziroma tako imenovane pakistanske talibe.
Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je v poročilu opozoril, da je Izrael v 12 mesecih do 31. oktobra lani pospešil širjenje nezakonitih naselbin in priključitev velikih delov Zahodnega brega do te mere, da je povzročil razselitev Palestincev brez primere. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je moralo na območju Zahodnega brega svoje domove zapustiti več kot 36 tisoč Palestincev. V poročilu komisariat navaja, da so izraelske oblasti odobrile gradnjo 37 tisoč stanovanjskih enot v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, okoli 27 tisoč pa v ostalem delu Zahodnega brega. Sionistična tvorba je prav tako vzpostavila 84 nelegalnih naselbin na Zahodnemu bregu. V palestinski enklavi zdaj živi več kot pol milijona Izraelcev v naselbinah, ki jih je sedaj skupno več kot 300. Izraelski nezakoniti naseljenci sicer kontinuirano vršijo napade nad Palestinci, pogosto v spremstvu izraelske vojske. Visoki komisariat je v poročilu navedel, da so ti v omenjenem obdobju izvedli tisoč sedemsto napadov, kar je 300 več kot leto pred tem.
Ostajamo pri zločinih sionistov. Izraelska okupatorska vojska je sporočila, da je v napadu ubila iranskega častnika Golamreza Solejmanija poveljnika skupine Basij, paravojaške enote znotraj Iranske revolucionarne garde. Po poročanju izraelskega ministra za obrambo Izraela Kaca je sionistična vojska v ločenem napadu ubila tudi člana iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija.
Po navedbah Iranske revolucionarne garde sta vojski imperialistične naveze Združenih držav in Izraela napadli mesto Arak jugozahodno od Teherana in ubili štiri ljudi, od tega dva otroka. Po podatkih iranskega ministrstva za zdravje sta vojski od začetka napadov ubili najmanj 1400 ljudi, več kot 18 tisoč pa sta jih ranili. Osrednja tarča napadov imperialističnega zavezništva ostaja prestolnica Teheran. Iranska revolucionarna garda je med tem sprožila več napadov proti Izraelu. Izraelska vojska je zračne napade izvedla tudi na soseske libanonske prestolnice Bejrut.
Kubansko minirstvo za energetiko in rudarstvo je sporočilo, da je po celotni državi prišlo do izpada električne energije. Razlog zanj je ameriška blokada. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v začetku leta zagrozil z uvedbo carin za vsako državo, ki bi Kubi prodala ali dobavila nafto. Izpad elektrike po celotnem otoku sledi izpadu na zahodnem delu države pred tednom dni. Izpadi elektrike so med delom prebivalstva sprožili proteste. Pred nekaj dnevi so protestniki napadli prostore sedeža komunistične stranke. Iz nje so odnašali dokumente, računalnike in pohištvo ter jih sežigali.
Začelo se je predčasno glasovanje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami. Volilni upravičenci lahko do četrtka med 7. in 19. uro oddajo svoj glas na 98 voliščih po državi, ki so objavljena na spletni strani Državne volilne komisije. Predhodna prijava ni potrebna, upravičeni potrebujejo le osebni dokument. V Ljubljani bo za 14 volilnih okrajev z območja Ljubljane glasovanje potekalo v dvorani Stožice. Do jutri se izteče rok za prijavo za oddajo glasu na voliščih, ki se nahajajo zunaj okraja volilnega upravičenca. Na dan volitev bo odprto 88 takih volišč.
V sredo, 11. marca, so delegati na 51. redni seji skupščine Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, za enoletni mandat izvolili novega predsednika Lovra Čeha Brežnika. Čeh Brežnik je študent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in dosedanji predsednik Sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti, krajše ŠOLS. Na seji je bil za dvoletni mandat izvoljen tudi nov generalni sekretar Andrej Pirjevec. Ta je bil do sedaj svetovalec za mladinske in mednarodne politike ŠOS in je že imel funkcijo predsednika ŠOS pred Marike Grubar. Pred Čehom Brežnikom je ŠOS vodil Luka Mihalič, ki je odstopil iz osebnih razlogov, beri – zaradi vključitve v stranko Demokrati Anžeta Logarja, na čigar listi kandidira na letošnjih parlamentarnih volitvah. Organizacijo je pred izvolitvijo novega predsednika vodil njegov namestnik Fazli Gashi. Na skupščini so člani zborov študentskih organizacij v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter svetniki ŠOLS potrdili tudi finančno poročilo ŠOS za leto 2025, ki pa na spletni strani organizacije še ni objavljeno.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prejšnji teden objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v objekte vrtcev in osnovnega šolstva v obdobju 2026–2028 v občinah, ki so jih prizadele poplave in plazovi 4. avgusta 2023. Za investicije bodo namenili 40 milijonov evrov. Projekt je ministrstvo objavilo na podlagi programa ukrepov razvojnih spodbud 2026–2028. Cilj je zagotoviti sofinancerska sredstva čim večjemu številu projektov na upravičenih območjih in zgraditi potresno varne objekte. Za obnovo in novogradnjo prostorov vrtcev, osnovnih in glasbenih šol se lahko občine prijavijo do 5. maja 2026.
Univerza v Ljubljani, krajše UL, in Ministrstvo za vzgojo, znanost in inovacije sta podpisala pogodbo o financiranju novogradnje Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Skupna vrednost projekta je 80 milijonov evrov, financiran pa bo iz sredstev EU, ministrstva in UL. Začetek gradnje je predviden v letošnjem letu, zaključek pa v juniju 2029. Objekt bo umeščen v okolje biotehniškega središča Brdo, kjer se že nahajajo druge članice Univerze v Ljubljani, kar na UL vidijo kot spodbudo k interdisciplinarnemu sodelovanju med fakultetami. Novogradnja bo omogočila uvajanje novih raziskovalnih programov in smeri na fakulteti. V novi stavbi bo tudi sejna soba in avla s skupnimi prostori za delo študentov, knjižnica in čitalnica, prostor za funkcionalno vadbo, jedilnica s kuhinjo, bar in akademski klub ter ozelenjeni atriji. Stavba naj bi bila sicer zgrajena po načelu DNSH, kar je »načelo, da ne škoduje bistveno ključnim okoljskim ciljem«, a obenem lahko v načrtih zanjo preberemo, da bo imela tudi podzemno parkirišče.
Pa poglejmo še v tujino. Vlada Združenega kraljestva bo državljanom in državljankam Kameruna, Mjanmara in Sudana prenehala izdajati študentske vizume, državljanom in državljankam Afganistana pa poleg tega tudi delovne vizume. Vizumska zavora je bila uvedena že s spremembo imigracijskih pravil 5. marca, veljati pa bo začela 26. marca. Po navedbah britanske notranje ministrice Shabane Mahmood se je vlada za to odločila zaradi domnevnih zlorab pravice do azila, saj naj bi državljani teh držav »zlorabljali zakonite migracijske poti za pridobitev vizuma«, in ker želi preprečiti izkoriščanje vizumov na ta način, da lahko »ohranijo zmožnost in ponosno tradicijo pomoči tistim, ki jo dejansko potrebujejo«.
Po podatkih britanskega notranjega ministrstva je lani 39 odstotkov od okoli 100 000 prosilcev in prosilk za azil zanj zaprosilo po tem, ko so v državo prispeli po zakoniti poti. Število prošenj za azil študentk in študentov iz omenjenih držav se je med letoma 2021 in 2025 povečalo za približno 470 odstotkov. Več poslancev britanskega parlamenta je do vizumske zavore kritičnih. Poslanec laburistične stranke Alex Sobel je izpostavil, da so mnogi študenti, ki so zaprosili za takšne vizume in prišli v Združeno kraljestvo na študij, kasneje ugotovili, da so se razmere v njihovi državi bistveno spremenile in zato zaprosili za azil. Poudaril je tudi, da ne bi smeli ukinjati študentskih vizumov ljudem iz držav, v katerih potekajo vojne.
Dodaj komentar
Komentiraj