Evropska komisija je javnosti sporočila, da je v dogovoru s Kanado z amandmaji spremenila sporne člene, ki zadevajo delovanje spornega mehanizma ISDS oziroma Investor-State Dispute Settlement v prostotrgovinskem sporazumu CETA. Funkcija slednjega je namreč, da omogoča mednarodno sodno tožbo proti državi s strani investitorja v primeru, ko ta oceni, da je bil deležen neenake obravnave in zato oškodovan profita. Mehanizem ISDS, ki v mednarodni trgovini obstaja že dalj časa in ga spremlja zgodovina izkoriščevalskih tožb, je s strani civilne družbe doživel burne odzive. Glavna sprememba pravnega mehanizma je, da ta ne bo več oblikovan ad-hoc s primerom tožbe, ampak bo deloval kot lastna mednarodna institucija, v kateri bo sodni tribunal izbran predhodno in neodivsno od posameznega primera. Spremembe trgovinsko-pravnega mehanizma sledijo tistim, ki so se uveljavile v pogajanjih za aktualni prostotrgovinski sporazum TTIP, ki zadeva Evropsko unijo in ZDA. Z zadnjimi amandmaji se končujejo zadnji pravni popravki, prostotrgovinski sporazum pa sedaj roma na glasovanje v Evropski svet in Evropski parlament.

Francoski represivni aparat je ponovno začel z akcijo rušenja in delne izselitve begunskega taborišča v bližini mesta Calais. V taborišču, od koder begunci poskušajo prečkati Rokavski preliv  preko podzemnega tunela na poti v Veliko Britanjo, po ocenah nevladnikov živi okoli 5000 ljudi, v aktualni akcji francoske policije pa je predvidena rušitev južnega dela taborišča. Slednje bi pomenilo izselitev po menenju oblasti 1000, po ocenah nevladnikov pa 3500 beguncev. Kot začasno rešitev so oblasti ponudile možnost nastanitev v bližnjih zabojnikih, kjer je prostora za 1500 spalcev, ali pa selitev v katerega od drugih centrov za begunce oziroma vložitev prošnje za azil v Franciji. Po poročanjih je preteklo noč v taborišču potekalo več spopadov s policijo, za uveljavitev nadzora nad območjem pa so pripadniki varnostnih sil uporabili solzivec. Kakšna usoda čaka izseljene, pove Natalie Stanton iz Refugee Rights Data Project.

Izjava.

Za več o dogajanju v Calaisu pa prisluhnite oddaji OFFsajd ob petih.

Poljski preiskovalci so izvedli hišno preiskavo v nekdanjem domovanju  pokojnega komunističnega generala in zadnjega voditelja Ljudske republike Poljske Wojciecha  Jaruzelskega. Preiskavo je izvedel Inštitut za nacionalni spomin, ki je sicer zadolžen za preiskavo zločinov, storjenih pod komunistično oblastjo, pri tem pa so uslužbenci zasegli 17 dokumentov. Slednje naj bi po ugibanjih pokojni general hranil kot zavarovanje pred možnim sodnim preganjanjem po spremebni oblastnega režima.

Nedavno je taisti Inštitut izvedel preiskvo tudi na domu vdove generala Czeslawa Kiszcaka, ki je sicer bil tesni sodelavec Jaruzelskega, ko je ta z vojaškim prevzemom oblasti skušal zatreti neodvisni sindikat Solidarnost. Po preiskavi je Inštitut sporočil, da je našel več obremenjujočih dokumentov ter na osnovi njih nekdanjega vodjo Solidarnosti in prvega predsednika tranzicije Lecha Walesa obtožil sodelovanja s komunistično tajno službo med leti 1970 in 1976. V podporu slednjemu je konec preteklega tedna že potekal protest v organizaciji Komiteja za obrambo demokracije, na katerem se je v prestolnici Varšavi zbralo okoli 15.000 ljudi. Walesa se je na račun podobnih tožb na sodišču uspešno ubranil že pred desetletjem, v aktualni politični konstelaciji pa predstavlja enega od glasnejših kritikov vladajoče stranke Zakon in pravičnost.

V Južno Ameriko. Perujske oblasti so razglasile izredne razmere zaradi izjemne okoljske škode, ki so so jo povzročile nesreče razlitja surove nafte v perujskem amazonskem porečju. Zadnja nesreča, ki je oblasti spodbudila k hitremu ukrepanju, se je zgodila na dotrajanem Severnem perujskem naftovodu zaradi preluknjane cevi, po uradnih podatkih pa naj bi se v reki Chiriaco in Morona izlilo okoli 3000 sodčkov surove nafte. Slednje razlitje je že tretja posamična nesreča v regiji v roku meseca dni, zaradi onesnaženja pa so oblasti lokalno prebivalstvo opozorile, naj ne uživajo rib iz omenjenih rek, na nekaterih področjih pa je zaradi razlitja onemogočen dostop do pitne vode. Odgovorno državno podjetje Petro Peru, ki ga sicer v omenjenem incidentu krivijo prepočasnega odzivanja, je na ogorožena območja že pred časom napotilo živilsko in medicinsko oskrbo. Izredne razmere naj bi v 16 krajevnih skupnostih trajale naslednjih 60 dni.

Vračamo se v regijo. Nadzorni svet Hrvaške radiotelevizije je sprožil postopek za razrešitev generalnega direktorja Gorana Radmana zaradi kršitev zakona o HRT. Nadzorniki  zatrjujejo, da je Radman kršil določila o računovodski ločitvi prihodkov in stroškov na javno in komercialno dejavnost, na kar je že leta 2013 opozorila hrvaška Agencija za elektronske medije. Na te očtike je Radman odgovarjal z besedami, da vodenje računovodstva na tak način ni mogoče ter da v svojem delu ni prekršil nobenega od zakonov.

Pobuda za sklic seje nadzornega sveta pa je bila objava medijev o Radmanovi ponudbi aneksov k pogodbi o zaposlitvi 44 uslužbencem, s katerimi bi jim omogočil višje plače in odpravnine. Uprava družbe je že sporočila, da se je lotila revizije vseh zaposlitvenih pogodb. Nadzorniki bodo odločitev o razrešitvi poslali na saborski Odbor za informiranje, medije in informatizacijo, ki bo nadaljeval postopek, o končni odločitvi pa bodo odločali poslanci. Ob tem je vredno opozoriti, da je menjavo vodstva HRT že zahteval predsednik HDZ Tomislav Karamarko zaradi tudi nam znanih obtožb pristranskega poročanja.

Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih služb je obravnavala stanje političnega ekstremizma v Sloveniji po sobotnih protestih za in proti begunskemu centru v Ljubljani. Komisija je sicer ugotovila, da je prišlo do soočenja dveh skupin, vendar se je na razmere uspešno odzvala policija. Več kot člani komisije je o dogajanju samem imel povedati njen predsednik Branko Grims, sicer poslanec Slovenske demokratske stranke, ki je na podlagi priloženih fotografij protesta ocenil, da levičarski protest ni stvar naključja, ampak očitnega šolanja. Pri tem je še dodal, da je, citiramo, “levica organizirana in pripravljena za dober pretep, medtem ko desnica bere pesmi in drži v rokah zastavice.” Pri tem lahko še dodamo, da policija in obveščevalne službe zaključke Grimsa zavračajo. Seja komisije je sicer bila predčasno prekinjena zaradi seje državnega zbora, na kateri poslanci odločajo o novem Zakonu o mednarodni zaščiti, noveli Zakona o medijih ter kandidatih za fiskalni svet. Seje komisije se bo predivodma nadaljevala v četrtek.