Današnji informativni OFF program začenjamo na Severnem Irskem. Martin McGuiness, namestnik premierke Severne Irske, je odstopil, posledično pa bo v skladu s koalicijskim dogovorom razpadla tudi vlada. McGuiness, vodja stranke Sinn Fein, je odstopil zaradi akumulacije številnih obtožb proti premierki Severne Irske, Arlene Forster. Irska nacionalistična stranka Sinn Fein, ki si je med referendumsko kampanjo prizadevala za obstanek v EU, je premierko obtožila, da zanemarja večino prebivalstva, ki je volila za obstanek v EU. Stranka je ob tem sporočila, da ne bo imenovala novega namestnika, zato se bo vlada, ki jo sestavlja koalicija Sinn Fein in Democratic Unionist Party, v roku tedna dni razpustila in razpisane bodo nove volitve. Sinn Fein si prizadeva, da bi na volitvah zmagala stranka, ki bi se zavzemala za obstoj znotraj EU. Tako bi Severna Irska skupaj s Škotsko tvorila močno opozicijo britanski vladi.

V evropske institucije. Koalicija liberalnih strank v Evropskem parlamentu, ALDE, je zavrnila prošnjo za pridružitev italijanskega Gibanja petih zvezd. Vodja skupine Guy Verhofstadt je pojasnil, da evroskeptično Gibanje petih zvezd, ki je včeraj izstopilo iz desne koalicije Evropa svobode in neposredne demokracije, zastopa stališča, ki niso skladna z načeli liberalne koalicije. Vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo je priznal, da so Gibanje zavrnili tudi Zeleni. Dodal je, da za sklic novega parlamenta v 2019 načrtuje ustanovitev Gibanja neposredne demokracije.

Guy Verhofstadt se je zavzemal za pridružitev Gibanja petih zvezd, a ga je poslanska skupina preglasovala. Ta zavrnitev je močno omajala njegovo kandidaturo na volitvah za predsednika Evropskega parlamenta, ki bodo potekale 17. januarja. Iz dogovora iz leta 2014 med desno skupino poslancev EPP in socialisti je razvidno, da naj bi kandidat desničarske Evropske ljudske stranke za predsednika parlamenta nasledil do sedaj predsedujočega socialista Martina Schultza. Poslanski skupini sta se dogovorili za medsebojno podporo pri izvolitvi predsednika parlamenta, a socialisti trdijo, da dogovor ni zavezujoč. Evropska ljudska stranka zahteva, da mora biti izvoljen njen kandidat Antonio Tajani, a socialisti vztrajajo s podporo svojemu kandidatu Gianniju Pittella, ki je nekdanji podpredsednik parlamenta.

Italija bo kot prva država članica koalicije, ki je pred dvema letoma bombardirala Libijo, odprla veleposlaništvo v tej državi. S to potezo Italija želi doseči tesnejše sodelovanje z libijsko vlado, predvsem pri močnejšem nadzoru nad tihotapstvom imigrantov iz Libije v Italijo. Odprtje veleposlaništva je del širše iniciative Italije, s katero želi zmanjšati pritok imigrantov iz Libije. EU kot del operacije Sofija sicer že od oktobra libijsko mornarico uri v boju proti tihotapcem orožja in ljudi.

Nadaljujejo se zadnji deli pogovorov leto in pol trajajočih pogajanj o združitvi Cipra. V Ženevi poteka sestanek in sklepanje dogovora Nicosa Anastasiadesa, predstavnika grške skupnosti, in Mustafe Akincija, predstavnika turške strani. Pri sklenitivi morebitnega dogovora je pripravljena sodelovati tudi Theresa May predsednica britanske vlade, bivše kolonizatorke. Prisotni bodo tudi predstavniki Grčije in Turčije. Več o morebitni združitvi od leta 1974 razdeljenega otoka v današanjem Offsajdu.

Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost je napovedala ponovno uvedbo polnega dostopa medijev na parlamentarnih sejah. Spomnimo, da je koalicija pred slabim mesecem kljub protestom sprejela zakonodajo, ki predvideva vstop v parlament zgolj nekaj novinarjem petih izbranih medijskih hiš. Napoved umika restriktivnega ukrepa je poskus vlade, da bi pomirila razmere znotraj poljskega parlamenta, kjer opozicija že skoraj tri tedne s fizično obstrukcijo onemogoča delo parlamenta. Vodja vladajoče stranke Jaroslaw Kaczyński je po včerajšnjem sestanku z opozicijskimi strankami dejal, da so se dogovorili o končanju zasedbe govorniškega podija ter o nadaljevanju pogovorov.

V glavni opozicijski stranki Civilna platforma sicer sporočajo, da bodo nadaljevali z zasedbo parlamenta, dokler ne bo ponovnega glasovanja o proračunu za leto 2017. V decembru je njegovo sprejetje potekalo izven običajnih postopkov, poslanci so namreč glasovali na drugem koncu parlamentarne stavbe, kjer je bil prisoten zgolj manjši del opozicijskih poslancev. Tekom poslanskih obrekovanj pa je poljski predsednik Andrzej Duda podpisal medijski zakon, s katerim je finančni minister dobil pristojnosti za imenovanja in odstavitve glavnih položajev v podjetjih javne radio-televizije. S sprejemom zakona bodo odpuščeni sedanji direktorji in člani nadzornih odborov.

Bosanski Srbi so praznovali 25. obletnico ustanovitve Republike Srbske. Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, je ob praznovanju opozoril, da se bo boril za odcepitev Republike, v kolikor ji ne bo dodeljena večja avtonomija. Praznovanja v Banja Luki se je poleg več tisoč bosanskih Srbov udeležilo več ministrov sosednje Srbije in njen predsednik Tomislav Nikolić, pa tudi več predstavnikov francoske Nacionalne fronte. Na paradi so kljub nasprotovanju vodstva Bosne in Hercegovine sodelovali tudi srbski vojaki bosanske vojske, čeprav je bilo njihovo sodelovanje protiustavno. Praznovanje Dneva Republike Srbske je sicer bosansko Ustavno sodišče prepovedalo leto 2015, saj naj bi diskriminiralo ostale državljane Bosne in Hercegovine.

Hrvaški telekom je napovedal prevzem Črnogorskega telekoma, ki je največji ponudnik telekomunikacijskih storitev v državi. Lastnik hrvaškega telekoma, Deutsche Telekom, bo od madžarskega Magyar Telekoma prevzel večinski, 76,53-odstotni delež v podjetju. Posel, vreden 123,5 milijonov evrov, je del strategije širjenja telekomunikacijskega giganta na regionalni trg. Spomnimo, da je bil prav Deutsche Telekom med glavnimi interesenti pri privatizaciji Telekoma Slovenija.

Off sta pripravila Jošt in vajenec Igor.