Egiptovska volilna komisija je razglasila rezultate predsedniških volitev. Brez presenečenj in resnih protikandidatov je zmago odnesel dosedanji predsednik Abdel Fatah el-Sisi, po uradnih podatkih naj bi dobil 97 odstotkov vseh glasov. El Sisi je sicer nekdanji obrambni minister in vodja obveščevalne službe, ki je na predsedniški položaj stopil pred štirimi leti, potem ko je vojska z oblasti odstranila nekdanjega predsednika Mohameda Morsija iz vrst Muslimanske bratovščine. Tridnevnih volitev se je udeležilo 41 odstotkov volivcev, edini protikandidat pa je bil Mostafa Mousa, ki je prejel 3 odstotke oddanih glasov. Mousa je na volitvah bolj kot ne nastopil kot provizoričen kandidat, njegova stranka Ghad je že med volitvami podprla el-Sisija in organizirala dogodke njemu v podporo. Mousa, ki je svojo kandidaturo oddal na zadnji dan roka za oddajo, je dobil manj glasov, kot je bilo oddanih neveljavnih glasovnic.

Pred volitvami je sicer kandidature vložilo ali vsaj naznanilo še pet kandidatov, vendar pa so vsi od svojih načrtov predčasno odstopili. Nekdanji general Sami Anan je bil, potem ko je naznanil svojo kandidaturo, na osnovi kršenja volilne zakonodaje aretiran in odpeljan v vojaški zapor, aretiranih pa je bilo tudi 30 organizatorjev njegove kampanje. Drugi pomembnejši protikandidat je bil Ahmed Šafik, nekdanji egiptovski premier, ki je do nedavnega živel v Saudovi Arabiji. Po najavi kandidature je sledila deportacija in nato polet s privatnim letalom v Kairo, kjer je bil odpeljan na neznano lokacijo, po tem dogodku pa je odstopil od kandidature.

Prav tako so oblasti v mesecu pred volitvami zaradi pozivov k bojkotu volitev na seznam teroristov dodale še 16 članov stranke Močni Egipt. Razlog za takšen napad na opozicijo so verjetno tudi ambicije el-Sisija, da v naslednjem mandatu spremeni ustavo, ki omejuje oblast predsednika na dva mandata. Zadnje leto so Egipt zaznamovale predvsem varčevalne reforme z ukinjanjem državnih subvencij, rastjo cen in visoko inflacijo. Razlog za reforme so el-Sisijeve zaveze Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki v zameno za slabih 10 milijard evrov vreden paket posojil. Prav ti dve mednarodni finančni instituciji hvalita predsednikovanje el-Sisija, saj da državi zagotavlja prepotrebno stabilnost.

Nadaljujemo z mednarodnim dogajanjem v Turčiji. V Ankari danes in jutri poteka srečanje turškega, iranskega in ruskega vrha. Ponovno sveže izvoljeni predsednik Rusije Vladimir Putin naj bi se danes sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, svoj obisk pa je začel na otvoritvi začetka gradnje prve nuklearne elektrarne v Turčiji, imenovane Akkuyu. Gradnjo 1200-megavatne elektrarne, ki bo stala ob sredozemski obali v provinci Mersin, bo vodilo rusko državno podjetje Rosatom, vrednost celotne investicije pa naj bi znašala dobrih 16 milijard evrov. Pogovor obeh državnikov naj bi med drugim tekel tudi okoli prodaje ruskega raketnega sistema zemlja-zrak S-400, katerega začetek dobave je predviden za leto 2020. Jutri naj bi se obema predsednikoma pridružil še iranski predsednik Hassan Rouhani.

Vodja političnega dela palestinske stranke Hamas Ismail Hanija je generalnega sekretarja Arabske lige Ahmeda Abul-Gheita pozval, da naj liga na Mednarodnem kazenskem sodišču sproži tožbo proti Izraelu zaradi streljanja in smrti neoboroženih palestinskih protestnikov v Gazi na protestih ob meji pretekli teden. V odziv na izraelsko streljanje, v katerem je umrlo 18 ljudi, več kot tisoč pa je bilo ranjenih, se je sicer v soboto že sestal varnostni svet Združenih narodov, ki pa se je vzdržal obsodbe izraelske vojske. Zaradi strelov izraelskih vojakov bo sicer danes potekal izredni sestanek Arabske lige, srečanju pa bodo predsedovali predstavniki Saudove Arabije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je dogovor z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce o premestitvi 16.000 ljudi, večinoma iz Eritreje in Sudana v Italijo, Nemčijo in Kanado preklican. Spomnimo, da je izraelska vlada že pred časom napovedala deportacijo več kot 30.000 afriških prosilcev za azil, zadnji dogovor s komisariatom pa je predvideval, da se polovica beguncev preseli, polovica pa dobi začasno dovoljenje za prebivanje v Izraelu. Netanjahu je dogovor preklical zgolj dan po njegovi objavi, razlog pa naj bi bilo predvsem nasprotovanje znotraj vlade.

Naprej z Evropo! Nemško tožilstvo zvezne dežele Schleswig-Holstein je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za izročitev nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta. Ta sedaj sedi v priporu nemške policije že več kot teden dni, potem ko ga so ga policisti ustavili in aretirali, ko je z avtom prečkal dansko-nemško mejo. Špansko vrhovno sodišče je nekaj dni pred aretacijo v Nemčiji zanj in več nekdanjih ministrov izdalo evropski priporni nalog na osnovi obtožbe zlorabe javnih sredstev in upora, za slednje pa je zagrožena kazen do 30 let zapora. Obtožba upora sicer ne obstaja v zakonodaji nemške zvezne dežele, kar pa naj ne bi bila ovira za izročitev. Puigdemont do nadaljnjega ostaja v priporu, po možni neugodni sodbi vrhovnega sodišča pa mu ostaja še možnost ustavne pritožbe.

V Franciji se je začela stavka železniških delavcev, v kateri bo sodelovala polovica vsega osebja v sektorju in tri četrtine voznikov vlakov. Stavka bo po napovedih sindikatov trajala naslednje tri mesece, poleg železničarjev pa so s stavko začeli tudi smetarji, del zaposlenih v energetiki in zaposleni v podjetju Air France. Razlog za stavko železničarjev je namera vlade, da prekine z doživljenjskimi zaposlitvami v glavnem železniškem podjetju SNCF in prestrukturira podjetje, da bo dovolj konkurenčno, ko bo Francija odprla železniški promet za privatna podjetja. Vlada svoje ukrepe utemeljuje z visokimi dolgovi tega železniškega podjetja. Več pojasni novinar Raphaël Proust.

Izjava.

Stavka železničarjev sicer poteka dva od petih delovnih dni, prav tako prevoz poteka v omejeni meri. Glavni železniški sindikat pa so že pozvali k splošni stavki 19. aprila. Za današnji Off zaključuje Proust.

Izjava.