Mednarodni informativni program začenjamo v Braziliji. Tamkajšnji senat je po šesturni obstrukciji glasovanja s strani Delavske stranke potrdil reformo delavske zakonodaje. Z rezultatom 50 proti 26 so bile izglasovane zakonodajne spremembe v smeri prekarizacije dela v Braziliji in zmanjšanja moči sindikatov. Tako reforma med drugim predvideva ukinitev avtomatskega plačila prispevkov sindikatom pri izplačilu plač, zmanjšanje plačila odškodnin v primeru dokazanih zlorab, glavnina novih določil pa ustvarja pogoje za posplošitev zaposlovanja neregularnih in začasnih oblik zaposlitev. Delojemalci bi tako za izvajanje svoje primarne dejavnosti lažje najemali zunanje izvajalce ali sklepali individualne pogodbe ter tako obšli sindikalno izpogajane pogoje dela. Spremembe delovnopravne zakonodaje so z zasedbo sedeža predsednika senata Eunicie Oliveira neuspešno skušali zaustaviti opozicijski poslanci, za namene utišanja kritik je predsednik celo izklopil luči in mikrofone v dvorani.

Proti spremembam delavske zakonodaje so v zadnjih mesecih ostro nastopili tudi brazilski sindikati. Stavke sindikatov po celotni državi potekajo že zadnjih nekaj mesecev, do najhujših spopadov s policijo pa je prišlo na stavki 28. aprila, ko so delavci stavkali v vseh 26 zveznih državah. Brazilski predsednik Michel Temer v državi izgublja javno podporo, poleg zmanjšanja zakonodajnega varstva delavskih pravic in uvedbe drugih varčevalnih ukrepov , tudi zaradi nedavno vložene obtožnica proti njemu zaradi prejemanja večmilijonskih podkupnin s strani mesnopredelovalnega giganta JBS SA. Naslednji korak za vlado, katere tretjina kabineta je pod preiskavo zaradi suma korupcije, je sprejem pokojninske reforme. Slednja predvideva dvig upokojitvene starosti na 65 let za moške in 62 za ženske, za pravico do polne pokojnine pa bi delavec moral plačevati prispevke 49 let.

Zambijski parlament je potrdil dekret predsednika Edgarja Lunguja o 90-dnevni veljavi izrednih razmer. Predsednik Lungu je izredne razmere razglasil pretekli teden, ko je opozicijske stranke obdolžil krivde več požarov, ki jih je označil za dejanja, ki skušajo destabilizirati državo. Eden od požarov je uničil glavno tržnico v prestolnici Lusaka, napetosti v državi pa naraščajo vse od aprilske aretacije vodje opozicijske Zadružne stranke za narodni razvoj Hakaindeja Hichileme. Ta je bil skupaj s petimi državljani obtožen poskusa državnega udara, ko naj bi skupina vozil v njegovi organizaciji blokirala pot predsedniškemu konvoju, ne da bi upoštevala navodila policije. Hichilema je bil na zadnjih volitvah v narodno skupščino tudi glavni Lungujev protikandidat, njegova stranka je namreč za zmagovalno Patriotsko frotno zaostajala za manj kot pol odstotka glasov. Pod veljavo izrednih razmer lahko tako zambijska policija prepove javna zborovanja, zapira ceste in uvaja policijske ure.

Ostajamo v Afriki, natančneje v Džibutiju. Tam je namreč Kitajska dobri dve leti nazaj začela z gradnjo logistične in vojaške baze. Ljudska osvobodilna vojska je tja sedaj poslala prve vojake, Kitajska pa bo v državi ohranila stalno vojaško prisotnost. V tej državi je kitajska vlada ustanovila prvo vojaško bazo zunaj svojih meja, po besedah vojaškega vodstva pa bo tam nastanjena mornarica sodelovala v mednarodnih vojaških operacijah in vajah ter opravljala naloge varovanja pomorske trgovske poti. Džibuti namreč leži na vhodu v Rdeče morje, kjer ladje tovorijo blago skozi Sueški prekop. V tej strateško pomembni državi imajo svoja oporišča že Združene države Amerike, Francija, Italija, Španija in Japonska, z gradnjo oporišča pa je začela tudi Savdska Arabija.

Nadaljujemo z novicami iz rubrike vojaški ekspanzionizem. Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da ne nasprotuje prodaji sedmih mobilnih raketnih sistemov Patriot v vrednosti 3,5 milijarde evrov Romuniji. Sistem je razvila korporacija Raytheon, poleg nje pa je glavni pogodbenik v tem poslu še Lockheed Martin Corp. V sklopu orožarskega posla naj bi za namene uvajanja in učenja uporabe sistema v Romunijo potovalo še 30 strokovnjakov ameriške vlade in 40 uslužbencev drugih podjetij. Celotni delež romunskega proračuna za obrambo je le malenkost višji od celotne vrednosti tega posla, da pa bo transakcija realizirana, morata prodajo potrditi še ameriški kongres in romunski parlament. Romunska vlada je letos z zvišanjem porabe za namene obrambe na 2 odstotka bruto domačega proizvoda uresničila zahteve Nata in Združenih držav po povišani vojaški potrošnji. Ali bo prodaja dejansko sklenjena, še ni gotovo, sedanja romunska vlada je namreč že preklicala več vojaških poslovnih dogovorov, ki jih je sklenila pretekla tehnokratska vlada Daciana Cioloșa.

Francoski premier Edouard Philippe je sporočil, da bo vlada v naslednjem letu zmanjšala izplačila iz naslova davkov za 11 milijard evrov. Sprva si lahko znižanja davčnih bremen obetajo gospodinjstva, za 80 odstotkov je načrtovano zmanjšanje davka na stanovanje, prav tako je načrtovano zmanjšanje davka na premoženje. Po besedah predsednika Emanuela Macrona bo v naslednjih petih letih davkov manj za 20 milijard evrov, večje profite pa si lahko obetajo tudi podjetja, do leta 2022 je namreč predvideno zmanjšanje korporativnega davka iz zdajšnjih 33 na 25 odstotkov.

Upravno sodišče je zavrnilo denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana za Baragovo semenišče oziroma Akademski kolegij. Zahtevek je lani že zavrnilo Ministrstvo za kulturo, nakar je nadškofija sprožila upravni spor. V dotrajani stavbi sicer deluje Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Študentski dom Ljubljana. Zavrnitev s strani ministrstva temelji na dokumentaciji, da je bil pred nacionalizacijo lastnik objekta Bogoslovno semenišče v Ljubljani, in ne Škofijski ordinariat v Ljubljani, katerega pravna naslednica je nadškofija. Utemeljitvi očitno pritrjuje tudi Upravno sodišče. Na nadškofiji odločitve zaenkrat še niso  komentirali, ji pa za nadaljnje pravdanje ostajajo še izredna pravna sredstva, ki pa ne zadržijo pravnomočnosti sodbe.