Današnji informativni program začenjamo v francoskem mestu Calais na severu države. Kot smo že poročali v začetku preteklega tedna, je francoski represivni aparat začel akcijo rušenja južnega dela begunskega taborišča, znanega pod imenom “The Jungle”. Operacija, ki naj bi po ocenah nevladnikov izselila 3500 začasno prebivajočih, se po premoru z novim tednom spet nadaljuje. Oblasti so za prisilno izseljene pripravile nadomestno nastanitev v manjšem številu zabojnikov, ki pa so ločeni od ostalega dela taborišča in pod strogim nadzorstvom. Večina beguncev potezo oblasti pravilno razume kot ukrep, ki bi še bolj omejil možnost dosega končnega cilja - Velike Britanije, zato ne pristajajo na spremembo nastanitev. Zaradi operacije varnostnih organov se je večji del izseljenih preselil in ponovno začel z gradnjo začasnih bivališč na severnem delu taborišča.

Ostajamo v Evropi. Končalo se je  srečanje turško-evropskega vrha v Bruslju, na katerem so državniške glave sklenile okvirni dogovor o domnevno učinkovitih ukrepih za reševanje problemov povečanega prihoda beguncev. Načrt, kot ga lahko razberemo iz izjave Evropskega sveta, predvideva vračanje vseh beguncev, ki jih bodo evropski varnostni organi zajeli pri poskusu prečkanja Egejskega morja, na turška tla. V zameno za vračanje zajetih beguncev v Turčijo pa bo Evropa za vsakega vrnjenega sirskega državljana sprejela po enega Sirca iz turškega taborišča, ki bo v Unijo priletel z letalom.  Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel naj bi predlog na srečanju vrha predlagal turški premier Ahmet Davutoglu. Nemška glavarka je sicer predlog sprejela z odobravanjem in besedami, da je takšen dogovor boljši kot nič, ostro nasprotovanje takšnemu dogovoru pa so izrazili predstavniki Višegrajske skupine na čelu z madžarskim premierom Vikotorjem Orbanom, ki Nemčijo obtožujejo enostranskega odločanja.

Znotraj zadnjih turško-evropskih pogovorov opisani načrt kupčkanja z begunci še ni končen, zaradi negodovanja več držav pa se bo turški premier Davutoglu vrnil na srečanje evropskega vrha med 17. in 18. marcem. Po uradni izjavi Evropskega sveta evropsko-turška trgovina z ljudmi predvideva še ukinitev vizumskega režima za turške državljane do letošnjega junija, pospešitev izvedbe 3 milijarde evrov vrednega nakazila Turčiji, sklep glede nadaljnje finančne pomoči Turčiji za oskrbo begunskih taborišč ter sklep glede odprtja novih poglavij za pridružitev Uniji, prav tako pa dogovor obljublja skupno delovanje pri ureditvi razmer znotraj Sirije za nastanitev beguncev v vojni krajini na drugi strani turške meje. Po srečanju z vrhom Evropske unije turški premier Davutoglu danes nadaljuje pogovore z obiskom pri grškem kolegu Aleksisu Ciprasu.

Turške oblasti nadaljujejo s prisilnimi prevzemi medijev, ki so pod upravo podpornikov v ZDA živečega muslimanskega klerika Fetullaha Gülena. Kot smo že poročali včeraj, je turško sodišče odločilo, da bo opozicijski časnik Zaman deloval pod novo upravo, podobna usoda pa je doletela tudi tiskovno agencijo Cihan. Kot sporočajo iz omenjene agencije, bo delovanje medija prešlo pod upravo novega upravitelja, ki ga bo določilo sodišče, zahtevo za takšno ukrepanje pa je sprožil državni tožilec. Razlog za sodni prevzem agencije je po vsej verjetnosti isti kot v primeru Zaman, torej podpora terorističnim skupinam, kot turška oblast pragmatično označuje svoje politične nasprotnike. Tako časnik Zaman kot agencija Cihan sta del medijskega konglomerata  Feza Gazetecilik.

Nadaljujemo v Siriji. Rusija je napovedala gradnjo vojaških oporišč na sirskih tleh, njihova raba pa bo po uradnih navedbah namenjena izključno skladiščenju blaga za humanitarno pomoč v regiji. Zaenkrat sta napovedana gradnja oporišča v obalnem mestu Tartus in letališka baza v Hemeimeemu, ki se nahaja v pokrajini Latakija.

Tunizijske oblasti so zaprle meje z sosednjo Libijo, potem ko je spopad na meji med varnostnimi silami in domnevnimi pripadniki islamske celice zahteval 53 žrtev. Odgovornosti za napad na tunizijsko mejo ni prevzela še nobena od skupin, prav tako oblasti še niso izdale informacij o identiteti napadalcev, po pričevanjih pa je šlo za organizacijo, zvesto Islamski državi. Tunizijska vlada je sicer za omejitev vpadov oboroženih sil skupin sorodnih Islamski državi pretekli mesec končala 200 kilometrov tehničnih ovir na meji z Libijo.

Zaposleni v idrijskem rudniku živega srebra v likvidaciji so zagrozili, da bodo prenehali z vzdrževalnimi deli ter zaprli turistični rov, če vlada do 15. marca ne ponudi trajne rešitve financiranja rudnika. Vsakoletno ponavljajoča se zgodba pomanjkanja sredstev je tokrat vendarle nekoliko drugačna. Pojasnjuje likvidacijski upravitelj Marko Cigale.

Izjava.

Več o zapletih v Idriji pa ob 17-ih v OFFsajdu.