Po neuradnih podatkih je predsedniške volitve v Ekvadorju drugič zaporedoma dobil Rafael Correa. Eden od vodij latinskoameriške levice je že razglasil zmago in ob tem dejal, da revolucije v 15-milijonski državi ne more nič zaustaviti. Njegov največji tekmec Guillermo Lasso, ki je bil finančni minister med gospodarsko krizo v 90. letih prejšnjega stoletja, je poraz priznal. Ekonomist Correa je vodenje andske države prevzel v začetku leta 2007, ko je tudi pričel s socialistično revolucijo in izvedel tako imenovano državljansko revolucijo, katere cilj sta bila boj proti revščini in povečanje udeležbe v politiki. Sredstva za izobraževanje je povečal z 2,5 na 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, 40 odstotkov Ekvadorcev, ki živijo pod pragom revščine, je dobilo brezplačno zdravstveno zavarovanje, spodbujal pa je tudi gradnjo stanovanj.

Correa je znan tudi po tem, da izredno dobro sodeluje z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Slednji, ki je že dva meseca na zdravljenju na Kubi in od katerega od takrat ni bilo slišati ničesar, je preko Twitterja vendarle naznanil, da se je vrnil v Venezuelo. Chavez sicer še ni ozdravel, tako bo v domovini, kjer je sicer veliko kubanskih zdravnikov, nadaljeval s terapijo. 55-letni Chavez je bil oktobra ponovno izvoljen na predsedniški položaj, a zaradi bolezni ni mogel zapriseči januarja, kot je bilo to predvideno. Zaprisego so prestavili, a je opozicija oporekala, češ da je to v nasprotju z ustavo in da bi bile potrebne nove volitve. Zaplet je nato prekinilo vrhovno sodišče, ki je dovolilo preložitev zaprisege.

V Združenih državah Amerike v Washingtonu se je včeraj po informacijah aktivistov na protestih proti gradnji naftovoda, imenovanega Keystone, ki bi povezoval Kanado in Teksas, zbralo okoli 35 tisoč ljudi. Z demonstracijami apelirajo na predsednika Baracka Obamo, da načrta gradnje zaradi okoljevarstvenih razlogov ne podpre. Ključni problem, ki ga aktivisti predvidevajo ob načrtovani gradnji naftovoda, je onesnaženje naravnih habitatov mnogih živalskih vrst, ki živijo na tem območju. Nekateri trdijo, da je šlo za največji okoljevarstveni protest v zgodovini Združenih držav Amerike, pri čemer so bili protestniki iz 28-ih zveznih držav. Obama je v svojem inavguracijskem govoru za drugi mandat izpostavil, da bo njegova politika okoljsko senzibilna.

Novinarji britanskega BBC-ja so se odzvali na poziv nacionalnega novinarskega sindikata k 24-urni stavki, ki s pogajanji z vodstvom ni uspel doseči dogovora o ohranitvi 30 zaposlenih. S stavko, ki se je začela ob polnoči, so se novinarji zavzeli za kolege zaposlene v uredništvu BBC-ja na Škotskem ter v redakcijah postaj ali mrež Five Alive, Asian Network in World Service. Generalna sekretarka sindikata Michelle Stanistreet je ob napovedi stavke dejala, da so jezni in frustrirani zaradi slabih odločitev v vrhu korporacije, ki vodijo v odpuščanje novinarjev in ogrožajo kakovostno novinarstvo in program. Sindikat sicer zahteva polletni moratorij na odpuščanje, ob tem tiskovni predstavnik BBC-ja izraža razumevanje za težave, ki jih odpuščanje prinaša, vendar je razočaran zaradi stavke. Po podatkih nacionalnega novinarskega sindikata so od leta 2004 na BBC-ju odpustili 7000 ljudi, do leta 2017 pa se predvideva znižanje kadra za nadaljnjih 2000 novinarjev.

Potem ko se je včeraj na ulicah zbralo več deset tisoč Bolgarov, je premier Bojko Borisov napovedal odstavitev svojega namestnika in finančnega ministra Simeona Djankova. Nedeljske demonstracije, ki so bile ene najmnožičnejših v zadnjih letih, so se začele kot protest zaradi januarskih visokih računov za elektriko, nato pa so prerasle v vsesplošno izražanje nezadovoljstva nad nezmožnostjo vlade, da zajezi močno razširjena nepotizem in korupcijo ter odpravi monopole. Premier Borisov je ob odstavitvi Djankova še sporočil, da bo na mesto namestnika premiera predlagal ministrico za regionalni razvoj Liljano Pavlovo, sicer najbolj priljubljeno političarko desno usmerjene vlade. Mesto finančnega ministra namerava ponuditi ministru za upravljanje s sredstvi Evropske unije Tomislavu Dončevu. Glede na ankete desna vlada trenutno uživa 22-odstotno podporo, enako kot opozicijski socialisti.

Mreža za neposredno demokracijo organizira ob osmih zvečer v Španskih borcih na Zaloški 68 okroglo mizo z naslovom „Kratkoročni ekonomski razvoj Slovenije“. Gre sicer za eno od serij okroglih miz s skupnim naslovom „Slovenija, naša dežela“. Na njej bodo sodelovali sociologinja in članica Sekcije za promocijo univerzalnega temeljnega dohodka Valerija Korošec ter ekonomista Aleksander Kešeljević in Marko Čar. Dogodek bo povezoval član Mreže za neposredno demokracijo Jang Man, ki nam je tudi povedal, katere bodo glavne teme na dogodku.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Že pred tem, in sicer ob 18-ih na Fakulteti za družbene vede v predavalnici 2, pa se ima zgoditi razprava o zadrugah in možnostih zadružnih prevzemov podjetij. Uvodne besede bo podala Jadranka Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, že pred tem pa je nekaj besed povedala tudi za Radio Študent.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Večina parlamentarnih strank se v temelju strinja, da je potrebna radikalna sprememba referendumske zakonodaje. Kot je znano, se ne zavzemajo zgolj za ukinitev možnosti razpisa referenduma s strani opozicijskih poslanskih skupin, ampak tudi za uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma in omejitev za razpis na več področjih. V preteklosti je že prišlo do pozivov, da načrtovana sprememba ni sprejemljiva, saj preveč rigorozno posega v enega redkih neposredno-demokratičnih institutov v državi. Tem pozivom se pridružujejo tudi v Stranki enakih možnosti Slovenije in Piratski stranki Slovenije. Prva je ob tem zapisala, da aktualna predstavniška politika nima več nobene legitimnosti glede na splošno izkazano nezadovoljstvo ljudstva za tako pomemben korak in bi se moralo o tej temi ponovno odpreti javno razpravo.