Odposlanec Združenih narodov za razrešitev makedonsko-grškega spora glede poimenovanja Makedonije Matthew Nimetz se trenutno mudi v Atenah, nato bo obiskal še Skopje. Neuradno naj bi predlagal, da se imenu Makedonija doda še geografski pridevnik, naj si bo Severna ali pa Vardarska, s čimer naj bi se strinjali tudi obe strani. Z razrešitvijo problema bo Makedoniji omogočen začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo, tako vsaj Bruselj, a Grčija ni edina članica Unije, ki zadržuje pristopna pogajanja – decembra se je namreč tudi Bolgarija izrekla proti pristopnim pogajanjem, kar so mnogi označili za populistično potezo vlade zavoljo takratnih parlamentarnih volitev.

Vidna političarka Meglena Kuneva je tedaj dejala, da Makedonci namere ne bodo razumeli kot dejanje posameznika, temveč kot nasprotovanje celotnega bolgarskega naroda, kar bo privedlo k še dodatnemu hujskanju drugega proti drugemu. Nekateri makedonski mediji so tako že prevzeli izrazito proti-bolgarsko držo, Utrinski Vesnik na primer objavlja serijo člankov proti Bolgariji, včeraj o vlogi Bolgarije pri genocidu Židov med drugo svetovno vojno. Spomnimo, da Bolgarija sicer na strani nacistične Nemčije Židov na svojih tleh ni preganjala, je pa v smrt poslala Žide, živeče na okupiranih ozemljih v Srbiji in Makedoniji.

Nemiri v severno-irskem Belfastu vsled odločitve mestnega sveta, da bo britanska zastava nad občinsko zgradbo visela le še ob praznikih, že peti dan zapored ne pojenjajo. Včeraj je policija prvič uporabila gumijaste naboje in vodni top, medtem ko je skušala ločiti privržence monarhije od republikancev. Doslej je bilo poškodovanih 60 policistov, sto ljudi pa je bilo aretiranih. Mestni svet je vnovič ponovil – ne glede na stanje na ulici se odločitev ne bo preklicala.

V regiji Mopti na severu Malija je bilo včeraj ugrabljenih dvanajst vladnih vojakov, ki so se med rutinskim obhodom znašli v zasedi s strani uporniških sil. Povečan pritisk in nadzor vladnih sil v mejnih območjih secesionistične regije Azawad, ki je po uporu Tuaregov aprila lani pred časom padla v roke radikalne militaristične islamske skupine Ansar Dine, je posledica vse večjega strahu malijske vlade pred napredovanjem upornikov proti jugu države. Ansar Dine, katere povezave obsegajo tako magrebsko vejo Al-Kajde kot tudi severno-nigerijske islamistične milice Boko Haram, nadzoruje severno polovico države ter postavlja malijsko vlado v vse bolj podrejeno, če že ne kar nebogljeno pozicijo, kateri prihajajoča mednarodna intervencija vse bolj postaja edina luč upanja.

V izogib mednarodni intervenciji pa naj bi se v kratkem, načeloma že prejšnji torek, pričela pogajanja med uporniki v Centralno Afriški republiki in vlado, ki bodo potekala v gabonski prestolnici Librevile. Vodje uporniške skupine z imenom Seleka Alliance, ki trenutno nadzoruje večino ključnih mest in celoten sever te kronično politično nestabilne afriške države, so včeraj prispeli v Gabon, kjer naj bi pričeli mirovna pogajanja z državnim vrhom. Kot mediator je bil določen Denis Sassou Nguesso, predsednik Konga, ki se je že sestal s svojim centralno-afriškim kolegom Francoisom Bozizejem, pogajanja pa potekajo pod pokroviteljstvom Gospodarske skupnosti centralno afriških držav. Pogajanja se tako torej vračajo na izhodiščno točko, saj so podpisana premirja iz let 2007 in 2011 vnovič podvržena diskusiji, vendar tokrat v luči spremenjenih odnosov moči.

V prihajajočih dneh pa se bo na obisku v Sloveniji mudil kitajski minister za obrambo, Liang Guanglie. Obisk, ki bo vključeval pogovore z domačim obrambnim ministrom ter ljubljenim vodjo Janezom Janšo, naj bi obsegal utečene diplomatske 'defolt' 'ice-brejkerske' tematike krepitve bilateralnega sodelovanja, izmenjave pogledov in stališč glede nadaljnjega razvoja ter sodelovanja v mednarodnih misijah. Nekaj bo, kot kaže, navrženega tudi na temo varnostnih razmer v azijsko-tihomorski regiji ter jugovzhodni Evropi. V luči novih odkritij protikorupcijske komisije, ki je glede na ugotovljene vire prihodkov opazila nesorazmerno in nepojasnjeno povečanje premoženja tako pri ljubljenem vodji kot županu prestolnice, pa bi kot dodatno temo za pogovor lahko predlagali tudi nasvete o efektivnejšem prikrivanju korupcije izkušenejšega kitajskega kolega.  

Kitajski državni mediji so včeraj objavili novico, v kateri javnost obveščajo o prihajajoči reformi kontroverznega sistema prisilnega dela, vzpostavljenega daljnega leta 1957, ki 'zaposluje' okoli 160.000 ljudi v več kot tristo taboriščih po vsej državi. O taboriščih, ki deklarativno služijo resocializaciji skozi delo, de facto pa zgolj predstavljajo odlagališče politične opozicije, se bo tako diskutiralo na prihajajočem nacionalnem kongresu komunistične partije v marcu. Novica je prišla ravno v času, ko se na jugu države vrstijo protesti novinarjev časnika Southern Weekend, ki jim vse strožja vladna cenzura predstavlja vse težje premostljivo oviro pri delu. Na protestih v podporo stavkajočim novinarjem v mestu Guangzhou naj bi se zbralo več sto ljudi.

Na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so starši, združeni v svetih staršev vrtcev, kot zainteresirana javnost naslovili dopis, ki nasprotuje Zakonu o uravnoteženju javnih financ občin, posledicam, ki bi jih ta imel za sistem predšolske vzgoje in potekom usklajevanj z zainteresirano javnostjo. Govori predstavnik sveta staršev Vrtca dr. France Prešeren v Ljubljani, dr. Damjan Mandelc:

Izjava je v posnetku oddaje

Navodilo ministra Žige Turka tik pred prazniki, da se za 20 odstotkov zmanjša vpis na družboslovne, humanistične in umetniške javne visokošolske zavode, kot tudi na nekatere gimnazije, je na socialnih omrežjih dobil takojšen epilog – poziv k Vstaji znanja. Ta se ima zgoditi danes ob 16.30 na Kongresnem trgu. Se vidimo.

Off sta pripravila vajenec Kovač in Janković.