Off zaustavljenih beguncev

Off zaustavljenih beguncev

Aktualno-politična novica
Princess Merkel
9. 12. 2015 - 15.00
 / OFF

V sirskem mestu Homs so sprte strani, uporniške skupine in režim Bašarja al Asada začeli izvrševati mirovni dogovor, dosežen prejšni teden. Iz zadnjih sosesk z obljubo o nenapadanju odhajajo borci islamističnih skupin, Islamske države in Fronte al Nusra, teh naj bi bilo okrog 2000, medtem ko naj bi zmernejši uporniki tam ostali. Homs bodo zapustile tudi družine borcev, umaknili pa se bodo proti severu v pokrajino Idlib. Prestolnica revolucije, kjer so se leta 2011 začeli protivladni protesti, bo tako po štirih letih v celoti pod nadzorom režima, a v skladu z dogovorom o miru tam varnosti ne bo zagotavljala sirska vojska, temveč policija. Po treh letih obleganja in kakšni ruski bombi tu in tam bodo vse soseske v mestu končno prejele humanitarno pomoč, zdravila in hrano. Populacija v najbolj obleganih soseskah se je v zadnjih štirih letih skrčila na skoraj petino tiste izpred začetka državljanske vojne, tako da tam živi le še 75.000 prebivalcev.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, krajše UNHCR, poziva Jordanijo naj omogoči vstop beguncem, ki so obtičali na njeni meji s Sirijo v bližini tromeje z Irakom. Okrog 12.000 sirskih beguncev čaka na vstop v Jordanijo, ki po podatkih jordanskih oblasti gosti 1.400.000 beguncev. Predstavnica UNHCR Melissa Fleming je opozorila, da so življenja beguncev, katerih število se je na sirsko-jordanski meji v zadnjem mesecu dni potrojilo, ogrožena zaradi prihajajočih hladnih zimskih mesecev. Jordanske oblasti so omejitve pri sprejemanju beguncev uvedle sredi leta 2013, 12.000 trenutno čakajočih beguncev pa naj ne bi zmogli sprejeti zaradi ekonomske in infrastrukturne preobremenitve ter varnostnih pomislekov. Na to, da kapacitete v Jordaniji vendarle niso zapolnjene, so opozorili v UNHCR, v katerem trdijo, da je begunski tabor v Azraqu, ki lahko gosti 26.000 ljudi, zgolj polovično zapolnjen.

Ostajamo na begunski poti. V jutranjih urah je grška policija začela prazniti begunski tabor v Idomeniju na grško-makedonski meji, kjer so že več tednov ujeti migranti, ki jih makedonske oblasti ne spustijo v državo, saj naj domnevno ne bi prihajali iz vojnih območij. Gre večinoma za državljane Maroka, Irana in Pakistana. O dogajanju na terenu smo se pogovarjali z Urško Martun, aktivistko Protirasistične fronte brez meja, ki se je v Idomeniju pridružila skupini No border kitchen:

Izjava

Sogovornica nadaljuje, da so se po koncu prvotnega šoka, ko se je policijska akcija začela, migranti zdaj začeli upirati prisilnemu prevozu v Atene:

Izjava

Grške oblasti so sporočile, da bodo spodbujale migrante, da zaprosijo za mednarodno zaščito v Grčiji. V nasprotnem primeru naj bi migrantom grozila deportacija v države izvora. Urška Martun je opozorila, da med migranti v Idomeniju povprašujejo po alternativnih načinih nadaljevanja balkanske poti, predvsem preko Albanije.

V Etiopji se širijo študentski protesti, usmerjeni proti načrtu širjenja prestolnice Adis Abebe v regijo Oromija. Protestnike skrbi, da bo razvojni načrt izpodrinil oromijske kmete brez primernega – ali kakršnega koli – nadomestila. Napetosti pa izhajajo tudi iz siceršnjih konfliktov oromijske entične skupine z državno oblastjo. Represivni organi so se na demonstracije odzvali izredno nasilno, po navedbah policije so bili ubiti trije protestniki, aktivisti pa trdijo, da je umrlo vsaj sedem študentov. Razmere spominjajo na krvave dogodke lanskega leta, ko je etiopska policija prav tako streljala na neoborožene protestnike in jih več kot sto aretirala pod obširnimi »protiterorističnimi« zakoni. Etiopska vlada pa se proti protestnikom bori tudi z zelo restriktivno medijsko politiko in cenzuro.

Venezuelsko opozicijsko zavezništvo MUD je po uradnih izidih nedeljskih parlamentarnih volitev osvojilo 112 od 167 sedežev, torej dvotretjinsko ustavno večino. Desničarske stranke zavezništva so že napovedale korenite socialne in politične reforme. Razveljavili bi vrsto socialnih in političnih ukrepov 17-letne socialistične vladavine ter liberalizirali gospodarstvo, ki v zadnjem času stagnira zaradi nizkih cen nafte, glavnega vira denarja v Venezueli. Najbolj zagreti opozicijski voditelji se že zavzemajo za referendum o odstavitvi socialističnega predsednika Nicolasa Madura, ki se mu mandat sicer izteče šele leta 2019. Reform pa ne bo tako preprosto izvesti, saj se nekatera državna podjetja po volitvah utrjujejo proti privatizaciji. Tako so na državni televiziji ANTV, ki poroča iz parlamenta in bi lahko predstavljala oviro pri ideološki prenovi, takoj po napovedani zamenjavi uredništva, lastništvo predali zaposlenim in se uprli morebitnim spremembam.

V ZDA povečujejo nadzor nad vstopom tujih državljanov v državo. Predstavniški dom tamkajšnjega kongresa je sprejel predlog za spremembo programa Visa Waiver, ki odreja, da bodo tisti, ki so v prejšnjih petih letih obiskali Sirijo, Irak, Iran ali Sudan, za vstop v ZDA potrebovali poseben vizum. Izjema naj bi bili zgolj vojaki in državni uradniki, ki so v omenjenih državah bili po uradni dolžnosti. Program Visa Waiver sicer državljanom vključenih držav, med katerimi je tudi Slovenija, omogoča devetdesetdnevno potovanje v ZDA brez Vizuma. Odredbo mora sicer potrditi še senat, ki pa pripravlja podoben, vendar nekoliko ostrejši zakon.

Ostajamo v Ameriki. FBI pripravlja nov sistem za sledenje ubojem, ki jih povzroči policija. Program uvaja zbiranje širšega polja podatkov, povezanih s policijskimi uboji – beležiti bodo na primer začeli tudi starost, spol in raso vseh vpletenih, objavljati pa bodo začeli tudi podatke o smrtih, ki jih ni povzročilo strelno orožje. Vseeno pa bo nov program še naprej deloval na podlagi prostovoljnega prijavljanja incidentov s strani policije. Spremembe sicer prihajajo kot odziv na množično nezadovoljstvo z delovanjem ameriške policije in njene pogoste uporabe skrajnih sredstev.

Novice iz Slovenije

Prepoved zbiranja podpisov za razpis zavrnitvenega referenduma o spremembah zakona o obrambi, ki jo je sprejel Državni zbor v začetku novembra, ni v neskladju z ustavo, je odločilo Ustavno sodišče. V odločbi se ustavni sodniki strinjajo, da se lahko spremembe zakona o obrambi izkažejo za ključne pri zagotavljanju varnosti v državi.

Pri Varuhu človekovih pravic pa ostaja predlog Radia Študent in drugih o ustavni presoji samega zakona. Varuh je na vlado naslovil pismo, v katerem jo poziva, da razjasni številne pomanjkljivosti 37. a-člena in neskladnosti z ustavo. Po prejetem odgovoru se bo Varuh odločil, ali bo spremembo podal v ustavno presojo.

Slovensko antropološko in etnološko društvo Kula je podalo svojo izjavo v zvezi z referendumom za izenačitev pravice do sklenitve zakonske zveze. V izjavi poudarjajo, da tradicionalni zakon med možem in ženo nikakor ni edina naravna oblika zakonske zveze. O izjavi se z nami pogovarja predsednik Kule Rajko Muršič:

Izjava

 

Off so pripravili vajenca Žan in Mladen ter Novelli

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness