OFF zavezniških uslug

Aktualno-politična novica
18. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

Zunanji minister Evropske unije Josep Borrell je včeraj izjavil, da Evropska unija še vedno ne namerava priznati talibske oblasti v Afganistanu, so pa pripravljeni na pogajanja o varni vrnitvi evropskih državljanov iz Afganistana. Dodal je, da bodo prekinjena nakazila razvojnih sredstev, ki za obdobje do leta 2024 znašajo 1,2 milijarde evrov, dopustil pa je možnost zvišanja humanitarne pomoči. Več držav članic je napovedalo, da bodo sprejele prebežnike, ki so z njimi sodelovali, medtem ko Avstrija nadaljuje z deportacijami zavrnjenih prosilcev za azil.

Vlada Združenega kraljestva je izjavila, da bodo v prihodnjih letih sprejeli 20.000 prebežnikov iz Afganistana. V prvem letu bodo sprejeli pet tisoč ljudi, pri čemer bodo imele prednost ženske, deklice ter pripadnice in pripadniki verskih manjšin. Poleg tega nadaljujejo s sprejemom sodelavcev britanske vojske in veleposlaništva v Kabulu, ki so jih od konca junija sprejeli okoli dva tisoč.

Albanija, Kosovo in Makedonija bodo v bližji prihodnosti priskočile na pomoč ameriškim zaveznikom tako, da bodo sprejele več sto civilistov iz Afganistana. Na Balkanu naj bi se zadržali le krajši čas, dokler ne bodo lahko oddali prošnje za azil v ZDA ali tretjih državah. V Tirano bo z ameriškimi vojaškimi letali kmalu prišlo okoli 250 civilistov, predvsem nekdanjih sodelavcev pakta NATO in njihovih družin. Nameščeni bodo v študentskih domovih, po koncu turistične sezone pa bi jih radi premestili v hotele v Draču. Podobno velja za Makedonijo, kjer si zaradi negotovosti v zvezi z leti ne upajo napovedati, kdaj bodo begunci dejansko prispeli. Kosovska vlada naj bi se z Američani že od junija dogovarjala o logističnih in organizacijskih izzivih glede namestitve beguncev pri njih.

ZDA so medtem že zamrznile nekaj več kot 8 milijard evrov rezerv, ki jih ima Afganistan v ameriških bankah. Afganistanska centralna banka sicer večino svojega premoženja hrani zunaj države. Vsaj milijardo premoženja ima v obliki zlatih palic, ki se nahajajo v kleti newyorške podružnice ameriške centralne banke. Washington talibe še vedno obravnava kot teroristično organizacijo in jim želi preprečiti dostop do finančnega premoženja Afganistana. Guverner afganistanske centralne banke Ajmal Ahmadij je tako kot predsednik Ašraf Gani pobegnil iz države. 

Litvansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je dvanajst beloruskih specialcev v torek protizakonito vstopilo v Litvo, da bi potisnili skupino iraških prebežnikov čez mejo. Litvansko ozemlje naj bi zapustili po nekaj minutah in zaradi opozorila mejne policije. Belorusija je zaradi litvanske podpore protivladnim protestom svojo severno mejo junija nenadoma odprla migrantom, ki so zato v Minsk iz Iraka in Sirije začeli prihajati z letali. V Litvo je do sedmega avgusta, ko so mejo popolnoma zaprli, prišlo nekaj več kot 4 tisoč prebežnikov. Litvo je prvi val prihodov leta 2015 obšel, zato so bili na prihod migrantov zelo nepripravljeni, o večjem številu prihodov iz Belorusije pa poročajo tudi iz Poljske. Notranji ministri Evropske unije se bodo glede litvanske migrantske krize sestali danes popoldne prek videokonference.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na včerajšnjem sestanku glavnega finančnega in gospodarskega sveta Komunistične partije Kitajske pozval k prerazporeditvi bogastva in večji gospodarski enakosti. Po poročanju partijske tiskovne agencije Šinhua je svet poudaril potrebo po regulaciji in večji obdavčitvi visokih prihodkov. Kitajska vlada je letos začela čedalje bolj vplivati na zasebna podjetja in jih regulirati, predvsem v sektorjih visoke tehnologije in izobraževanja. Svet je tudi pozval k ustvarjanju bolj vključujočih in poštenih pogojev za izobraževanje. To namiguje na nedavno naglo nacionalizacijo zasebnih šol, katere cilj je do konca leta znižati delež dijakov, ki hodijo v privatne šole, s 15 na pet odstotkov.

Včeraj je bilo v Boliviji predstavljeno poročilo o kršitvah človekovih pravic v času prehodne vlade Jeanine Áñez, ki ga je izdelala skupina za nadzor človekovih pravic pri Organizaciji ameriških držav. Ta trdi, da je bil proces, s katerim je bila Áñez leta 2019 izvoljena za začasno predsednico, v nasprotju z ustavo. Prav tako potrjuje trditve, da je policija pregrobo ravnala med protesti, ko je bilo ubitih več deset demonstrantov, poškodovanih pa več kot 800. Posebno pozornost so vzbudili policijski umori 36 protestnikov v krajih Senkata in Sacaba. Ti so se zgodili 15. novembra, dan po tem, ko je Áñez policistom obljubila brezpogojno imuniteto pred pregonom za kršitve, storjene med izgredi. Čeprav komisija dogajanja ni izrecno označila za državni udar, je predsednik države Luis Arce izjavil: »Če to ni puč, kakšen dokaz lahko še obstaja?«

Kitajsko veleposlaništvo v Sarajevu je v diplomatski noti potrdilo, da ne priznava novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in hercegovini Christiana Schmidta kot legitimnega. Kitajska je junija skupaj z Rusijo pri Varnostnem svetu OZN vložila resolucijo, s katero bi bil Schmidt potrjen z glasovanjem, a bi bil položaj visokega predstavnika z 31. julijem naslednjega leta ukinjen. Ker ta ni bila sprejeta, skupaj z ruskimi diplomati trdijo, da Varnostni svet Schmidta ni formalno potrdil. Pogoji za ukinitev položaja visokega predstavnika so bili sicer že določeni leta 2008 in predvidevajo razrešitev vprašanj državne in vojaške lastnine ter statusa distrikta Brčko.

O oktroirani prepovedi zanikanja vojnih zločinov
 / 29. 7. 2021
Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine je prejelo kazensko ovadbo proti srbskemu članu predsedstva Miloradu Dodiku zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja. Vložil jo je Damir Šabanović, župan občine Jablanica v Hercegovini, ki so jo prejšnjo sredo zajeli hudi gozdni požari. Ko je občina državo prosila za pomoč gasilskih helikopterjev vojske BiH, k čemur morajo privoliti vsi trije člani predsedstva, je Dodik zaradi bojkota državnih institucij, ki ga izvaja zaradi zakona o prepovedi zanikanja genocida, glasoval proti ukrepu. Šabanović trdi, da je bilo to storjeno z zavestnim namenom, da škoduje drugim. Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić je prosil mirotvorsko misijo EUFOR za pomoč, a ta ni imela ustrezne opreme za gašenje požarov. 

Prvega septembra bo v Ljubljani začelo delovati 69 večinoma novih parkomatov na 12 lokacijah. Te med drugim vključujejo Zeleno jamo, Murgle, Kodeljevo, Letališko cesto in več ulic znotraj avtocestnega obroča. Na občini trdijo, da bodo s širitvijo plačljivega parkiranja in uvedbo dovolilnic za stanovalce najuspešneje odpravili nedostopnost parkirnih mest. Pravijo, da ob namestitvi parkomatov stanovalci najprej negodujejo, kmalu pa občina začne prejemati pobude za postavitev dodatnih naprav, saj občani ugotovijo, da so v njihovi soseski prej parkirali ljudje, ki tam sploh ne živijo. Za dovolilnice morajo občani odvisno od cone in števila vozil odšteti od 60 do 200 evrov, Mestna občina Ljubljana pa je lani s parkirninami zaslužila 2,4 milijona evrov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness