OFF (za)vrnjenih beguncev

OFF (za)vrnjenih beguncev

Aktualno-politična novica
25. 2. 2016 - 15.00
 / OFF

V nemškem Bundestagu so z veliko večino sprejeli drugi sveženj azilne zakonodaje. Ta pospešuje in poenostavlja postopke vračanja, vračali bodo tudi bolne in obnemogle. Prosilci za azil bodo del stroškov programa integracije morali kriti sami, skupine beguncev bodo razvrščene po območjih, ki jih ne bodo smele zapustiti. Nova zakonodaja bo beguncem s subsidiarno zaščito tudi onemogočala združitev z družinami za obdobje dveh let. Zavračali bodo migrante z Zahodnega Balkana in tiste iz Maroka, Tunizije in Alžirije. O razglasitvi slednjih za varne države bodo zaradi dvoma o soglasju v bundesratu odločali posebej.

Španska levosredinska Socialistična stranka je pridobila podporo liberalne stranke Cuidadanos za sestavo vlade. Na decembrskih volitvah je sicer zmagala desna Ljudska stranka, a ta ni uspela sestaviti vlade, kar zdaj poskušajo drugouvrščeni Socialisti. Koalicija Socialistov in Cuidadanosa še vedno ne dosega večine v parlamentu, tretjeuvrščeni Podemos pa je zavrnil kakršnokoli sodelovanje z liberalnim Ciudadanosom. Prvak Ljudske stranke Mariano Rajoy tako že napoveduje ponovne volitve.

Na drugi strani Gibraltarske ožine se maroška vlada sooča z uporom sindikatov. Štirje največji sindikati so napovedali 24-urno stavko zaradi napovedane reforme pokojninskega sistema. Pokojninska reforma, ki bi podaljšala delovno dobo, je nadaljevanje že uvedenih varčevalnih ukrepov, kot sta ukinitev subvencij za gorivo in zamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju.

Na nasprotnem koncu Sredozemlja so se Grčija, Turčija in zveza Nato dogovorili glede Natovega sodelovanja pri omejevanju migrantskega toka čez Egejsko morje. Kamen spotike so bile morebitne operacije grške ali turške mornarice v ozemeljskih vodah druge države. Dogovor predvideva, da bosta državi delovali vsaka v svojih ozemeljskih vodah, Natove sile pa bodo delovale v obeh. Migrante, ki jih bodo prestregle Natove ladje, bodo vrnili v Turčijo.

Ostajamo v Sredozemlju. Iz francoskega obrambnega ministrstva pronicajo informacije o delovanju francoskih posebnih enot v Libiji. Tam domnevno sodelujejo v boju proti Islamski državi, Libija pa je za Francijo pomembna tudi zaradi svoje lege na migrantski poti. Pred dnevi se je v libijsko vojno posredno vključila tudi Italija, ki bo ameriškim brezpilotnim letalom za napade v Libiji dovolila uporabo vojaškega letališča na Siciliji. Ameriška letala so v petek v napadu na oporišče Islamske države v Sabrathi na zahodu Libije ubila 2 srbska diplomata. V torek pa so posebne enote libijske mednarodno priznane vlade ponovno zavzele vzhodno mesto Tobruk in pregnale islamistične milice.

Selimo se v Azijo. Razsodišče Svetovne trgovinske organizacije je razsodilo, da Indija v okviru svojega nacionalnega programa postavljanja sončnih elektrarn ne sme diskriminirati tujih dobaviteljev. Indija namreč zahteva, da so sončni moduli proizvedeni v Indiji, zaradi česar so Združene države Amerike sprožile spor pri Svetovni trgovinski organizaciji. Dobavitelji iz ZDA sicer zaradi subvencij s strani ameriške izvozno-uvozne banke sončne panele prodajajo pod tržno ceno in s tem zavirajo domačo indijsko proizvodnjo, o tej praksi pa se Svetovna trgovinska organizacija ni izrekla.

Tajska vojaška hunta zaostruje ukrepe proti tujim novinarjem. Ti bodo odslej pred pridobitvijo vize morali pojasniti svoja politična prepričanja in poglede na tajsko kraljevo palačo. Poročanje o Tajski, kjer kraljeva palača ohranja močan vpliv na politično dogajanje in je v središču politične krize zadnjih desetih let, je sicer že zdaj močno okrnjeno. Tajska ima namreč v veljavi strikten zakon glede žaljenja pripadnikov kraljevih institucij, ki predvideva zaporno kazen do sedem let in ki ga oblasti pogosto interpretirajo precej široko.

Avstralska vlada je napovedala povečanje obrambnega proračuna za 80 odstotkov do leta 2026. Največji del dodatnega financiranja naj bi bil namenjen prenovitvi mornarice. Poročilo Štokholmskega mirovnega instituta medtem razkriva 14-odstotno rast v trgovini z orožjem v zadnjih petih letih v primerjavi s prejšnjo petletko. Šest od desetih največjih uvoznic orožja se nahaja v Aziji.

Druga največja uvoznica orožja je Savdska arabija, katere uvoz se je povečal tudi zaradi vojne v Jemnu. Evropski parlament je danes izglasoval resolucijo, ki poziva k embargu na izvoz orožja v to zalivsko monarhijo. Razlog za embargo so nediskriminatorni napadi na civilna območja v Jemnu.

 

OFF sva pripravila Zwitter in vajenec Samo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness