Sirska svobodna vojska je s podporo turških sil zavzela sirsko mesto al-Bab, ki je bilo pod nadzorom Islamske države. Boj za prevlado v al-Babu je trajal od novembra 2016, s turško prevlado v tem mestu pa je Turkom uspelo preprečiti nastanek kurdskega koridorja. Turške sile so se v vojno v Siriji vključile avgusta 2016, da bi preprečile nastanek kurdskega koridorja, ki bi povezal kantone Cezare, Efrin in Kobani. Turčija je že napovedala, da po osvojitvi al-Baba sledi boj za mesto Manbij, ki ga od avgusta lani nadzorujejo kurdske Sirske demokratske sile. Medtem kurdska milica Sile za ljudsko zaščito, ki jo podpira ameriška vojska, nadaljuje s prodiranjem proti Raki, prestolnici Islamske države. Turška vojska je naznanila, da bo v boju za Rako sodelovala samo v primeru, da bo tam edina frakcija.

Ostajamo na sirskem ozemlju, ki to več ni. Izraelski predsednik Benjamin Netanjahu je na srečanju z avstralskim premierjem Michaelom Turnbullom izjavil, da Golanska planota nikoli ne bo del Sirije. Izrael okupira dve tretjini površine Golanske planote od leta 1967, ko so v šestdnevni vojni s Sirijo prevzeli nadzor nad tem območjem. Pogajanja za nadzor nad ozemljem so med letoma 1997 in 2000 potekala obetavno. Zaradi sirskega vztrajanja pri dostopu do Genezeraškega jezera, enega največjih izraelskih sladkovodnih virov, so Izraelci od pogajanj odstopili.

Izraelci so neradodarni tudi do človekoljubnih organizacij. Izraelska vlada je zavrnila podelitev viz osebju mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch. Nevladno organizacijo so obtožili sovražnih antiizraelskih nazorov in palestinske propagande. Human Rights Watch opozarja, da imajo mnoge države odpor do njihovih misij, vendar pa jim kljub temu ne onemogočajo vstopa v državo. Med državami, ki so v preteklosti že zavrnile vize tej nevladni organizaciji, so še Severna Koreja, Kuba, Venezuela, Uzbekistan in Sudan.

Potovanje bo precej oteženo tudi prebivalcem vzhodne Libije. Vzhodnolibijska vlada je državljanom med osemnajstim in petinštiridesetim letom prepovedala potovanje v tujino. Potovanje bo državljanom morala odobriti vzhodnolibijska vojaška agencija in tamkajšnje notranje ministrstvo. V Libiji trenutno vladata rivalski vladi, ena s sedežem v vzhodnem Tobruku in druga s sedežem v Tripoliju. Ukrep naj bi preprečil državljanom vzhodne Libije, da se pridružijo terorističnim skupinam. Ta teden je vzhodnolibijska vlada sprejela in takoj zatem tudi zavrnila prepoved potovanja za ženske brez spremstva.

Selimo se na jug Afrike. V Pretoriji, eni izmed treh prestolnic Republike Južne Afrike, je prišlo do spopada med protiimigrantskimi protestniki in imigranti. V spopade se je vmešala policija, ki je poskušala razpršiti protestnike. Ta teden so protestniki plenili in uničevali trgovine, katerih lastniki so imigranti, predvsem Pakistanci in Nigerijci. V Južni Afriki je stopnja brezposelnosti blizu rekordne, dosegla je stopnjo 26 odstotkov, sovraštvo in nasilje do tujcev pa je v porastu. Problematično je predvsem nasilje nad Nigerijci. V letu 2016 je bilo v ksenofobnih napadih ubitih 20 Nigerijcev. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je nasilje med državljani in imigranti obsodil in pozval državljane, naj ne krivijo tujcev za vse zločine. V Nigeriji so danes protestniki kot povračilo za nasilje v Južni Afriki vandalizirali sedež južnoafriškega podjetja MTN.

Na Filipinih so aretirali senatorko Leilo de Lima iz Liberalne stranke, eno izmed glavnih nasprotnic vojne proti drogam, ki jo vodi filipinski predsednik Rodrigo Duterte. Senatorka je obtožena zločinov, povezanih s trgovino z drogami. Če jo sodišče spozna za krivo, ji grozi doživljenjska zaporna kazen. Nekaj dni pred aretacijo je De Lima označila predsednika za sociopatskega serijskega morilca. V okviru Dutertejeve vojne proti drogam je bilo v zadnjih osmih mesecih njegovega predsedovanja ubitih 7700 ljudi, od tega s strani policije 2500. De Lima, takrat še predsednica komisije za človekove pravice, je vodila preiskavo vpletenosti Duterteja v poboje v Davau, kjer je županoval med letoma 2010 in 2013. Kot senatorka je v senatu vodila preiskavo o njegovi vlogi v izvensodnih pobojih.

O izvensodnih pobojih tudi na Balkanu. Bošnjaki so na Meddržavno sodišče Združenih narodov v Haagu uradno vložili pritožbo na razsodbo, ki je leta 2007 Srbijo oprostila neposredne odgovornosti za genocid v Bosni med letoma 1992 in 1995. Haaško sodišče je sicer priznalo srbsko soodgovornost za genocid v Srebrenici, kjer je bilo ubitih 8000 Bošnjakov. Predstavnik Bošnjakov Bakir Izetbegović vztraja, da je potrebno prepoznati srbsko odgovornost za vseh sto tisoč ubitih Bošnjakov med bosansko vojno. Pravni zastopniki Bošnjakov trdijo, da imajo nove dokaze o srbski vpletenosti. Bosansko tripartitno predsedstvo sicer ni odobrilo pritožbe Bošnjakov na haaškem sodišču. Izetbegović se sklicuje na več kot desetletje staro pooblastilo, podano delegaciji za zastopanje Bosne in Hercegovine v omenjenem procesu, ki naj bi še vedno veljalo. Predstavnik bosanskih Srbov v predsedstvu Mladen Ivanić pa je izpostavil, da bi lahko ta pritožba zamajala stabilnost tripartitne vlade v Bosni. Ivanić trdi, da Bošnjaki s pritožbo kršijo bosansko ustavo in Daytonski sporazum, ki je leta 1995 končal bosansko vojno.

V Kočevju sta danes predsednik podjetja Yaskawa Europe in kočevski župan Vladimir Prebilič podpisala pogodbo o nakupu zemljišča kočevske občine za gradnjo tovarne robotov. Yaskawa Europe je evropska podružnica japonskega podjetja Yaskawa Electric. Novo tovarno robotov bodo pričeli graditi jeseni. Predvidoma naj bi v okviru naložbe zaposlili od 170 do 200 ljudi. S podjetjem bo občina sodelovala tudi pri uvedbi učnih programov, prilagojenih kadrovskim potrebam podjetja Yaskawa. O robotizaciji in problemih, ki jih ta poraja, pa več v današnjem Kultivatorju ob petih.

OFF je pripravila vajenka Lana.