Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zavrnil ultimat nekaterih evropskih držav, ki so ga pozvale k razpisu novih predsedniških volitev. Ultimat, čigar rok se je iztekel včeraj, so Maduru prejšnjo soboto postavile Velika Britanija, Španija, Francija in Nemčija, kasneje pa so se pozivu pridružile še Portugalska, Nizozemska, Belgija in Avstrija. Kot odgovor na zavrnjeni ultimat so Velika Britanija, Španija, Francija, Nemčija, Danska in Švedska v koordinirani diplomatski potezi predsednika parlamenta Juana Guaidója priznale kot začasnega predsednika Venezuele ter se zavzele za čimprejšnji razpis volitev. Maduro je v intervjuju v oddaji Salvados sicer opozoril na nevarnost izbruha državljanske vojne. Obenem je Guaidóju predlagal reševanje politične krize z dialogom, ki ga je ta že zavrnil, predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa pa vprašal, citiramo, Zakaj si želi ponoviti Vietnam? Konec citata. Trump namreč še vedno ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli.

Tudi nekoliko severneje, v Salvadorju, imajo novega, zaenkrat še samooklicanega predsednika. Nayib Bukele, nekdanji župan San Salvadorja, glavnega mesta te srednjeameriške države, in vodja konservativne stranke GANA, je po dobrih 88 odstotkih preštetih glasov razglasil svojo zmago na predsedniških volitvah. Prejel je 53,78 odstotka glasov volivcev, s čimer je zmagal že v prvem krogu. Njegov glavni tekmec Carlos Calleja, kandidat Nacionalističnega republikanskega zavezništva, krajše ARENA, je bil z dobrimi 32 odstotki drugi. Tretje mesto je zasedel Hugo Martinez iz vladajoče levičarske Fronte Farabundo Marti za nacionalno osvoboditev, FMLN. Osrednji nalogi Bukeleja, sicer nekdanjega člana ARENE, iz katere je bil izključen zaradi kritiziranja vodstva, bosta boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu pouličnih tolp. Z nastopom petletnega mandata 1. junija bo končal vladavino ARENE in FNML, ki sta se na oblasti izmenjevale zadnjih 30 let.

Medtem ko bodo nekateri predsedniki držav šele nastopili funkcijo, jo drugi opravljajo že lep čas in se od nje ne želijo posloviti. Kot je sporočil predsednik egiptovskega parlamenta Ali Abdel Aal, je 120 poslancev vložilo predlog za spremembo ustave. Ključna sprememba, ki jo predlagajo, je podaljšanje predsedniškega mandata na dva šestletna. S tem bi trenutnemu egiptovskemu predsedniku Abdelu Fatahu al Sisiju, čigar drugi štiriletni mandat se izteče leta 2022, omogočili, da ponovno kandidira na predsedniških volitvah. Po trenutni ustavi, ki so jo Egipčani leta 2014 potrdili na referendumu, lahko predsednik Egipta to funkcijo namreč opravlja največ dvakrat po štiri leta. Predlog vključuje še ustanovitev drugega doma parlamenta, to je senata, in naj bi stremel k boljši parlamentarni zastopanosti žensk, kristjanov in Egipčanov v diaspori. Da bi bil predlog spremembe ustave uspešen, morata zanj naprej glasovati dve tretjini poslancev v 596-članskem parlamentu, ki sicer večinsko podpira al Sisija. Nato mora biti odločitev potrjena še na referendumu; v kolikor gre verjeti volilnemu rezultatu iz leta 2018, ko je prejel 97 odstotkov glasov, naj bi al Sisi tudi med egiptovskim ljudstvom užival široko podporo.

Nigerijsko sodišče v Abuji je odločilo, da se mora Walter Samuel Nkanu Onnoghen, suspendirani predsednik vrhovnega sodišča, udeležiti obravnavnega naroka, razpisanega za 13. februar. Onnoghena je po obtožbah, da je ta kršil pravila o prijavi premoženja, saj da ga ni prijavil v celoti, suspendiral nigerijski predsednik Muhammadu Buhari. Primer je v Nigeriji dvignil veliko prahu, saj do sodnega procesa prihaja le dober teden pred predsedniškimi volitvami, ki se bodo odvile 16. februarja in na katerih se Buhari poteguje za nov mandat. Opozicija Buhariju očita vpletanje v volilni proces, saj ima predsednik vrhovnega sodišča zadnjo besedo pri odločanju o morebitnih pritožbah na volilni izid.

Potem ko je zunanji minister Združenih držav Amerike Mike Pompeo najavil ameriški odstop od pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega, poznani tudi kot INF, se je za enakovreden korak odločila tudi Rusija, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Sporazum INF sta leta 1987 podpisala takratna predsednika ZDA in Sovjetske zveze Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Obe strani sta se tedaj zavezali k uničenju vseh jedrskih in konvencionalnih raket dosega od 500 do 5500 kilometrov. Več o sporazumu, ki je veljal za enega od temeljev miru, v OFFsajdu ob 17. uri.

Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zaostanek pri reševanju vlog na ljubljanskem Centru za socialno delo skoraj v celoti rešen. K temu je v veliki meri pripomogla predvsem prerazporeditev vlog na druge centre, potem ko so se te s 1. oktobrom lani začele kopičiti zaradi nove organizacijske strukture. Od prvotno 6000 nerešenih vlog je sedaj v obravnavi še 165 vlog, ki jih na centrih obravnavajo prednostno. Da do podobnih zapletov ne bi prihajalo v prihodnosti, pri Centrih za socialno delo načrtujejo 73 novih zaposlitev; teh bo več v najbolj podhranjenih izpostavah, torej v Ljubljani in Mariboru.

Ministrstvo za okolje je uradno vložilo kandidaturo za vpis klasičnega krasa na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Predlagano območje za vpis obsega 25.461 hektarjev; osrednji zavarovani območji sta Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Klasični kras obsega vse značilne kraške pojave in kraška polja, kot so Cerkniško in Planinsko polje ter niz Pivških presihajočih jezer. Klasični kras vključuje tudi vse najpomembnejše jame na tem območju, med drugim Postojnsko, Planinsko in Križno jamo, in kraško dolino Rakov Škocjan. Po vloženi kandidaturi bo sedaj stekel postopek preverjanja in ocenjevanja, ki ga bodo opravili pri Centru za svetovno dediščino v Parizu in posvetovalnemu telesu Svetovne zveze za varstvo narave. Odločitev o vpisu na seznam svetovne dediščine bo znana maja prihodnje leto.