Ameriški predsednik Barack Obama v zadnjih mesecih svojega mandata nadaljuje z reševanjem lastnega ugleda. Po omejevanju črpanja nafte na Aljaski in dopustitvi resolucije Varnostnega sveta o nelegalnih naselbinah v Izraelu je sedaj skrajšal zaporno kazen Chelsea Manning. Ta je bila leta 2013 obsojena na 35 let zapora zaradi predaje 700.000 zaupnih dokumentov, ki so razkrili neprimerno vedenje vojske v Iraku in Afganistanu. Obama je njeno kazen skrajšal na sedem let, kar pomeni, da bo izpuščena maja letošnjega leta. Wikileaks, ki je objavil večino dokumentov, je pred tednom najavil pripravljenost za predajo Juliana Assanga v primeru, da bo Manningova oproščena.

Manj radodaren pa je predsednik Gambije Yahya Jammeh. Jutri bi moral odstopiti z mesta predsednika države, ampak je namesto tega razglasil izredne razmere. Jammaha, ki državi vlada vse od državnega udara leta 1994, je na decembrskih volitvah porazil opozicijski kandidat Adam Barrow. Kljub izrednim razmeram je zmagovalec volitev, ki se trenutno nahaja v Senegalu, napovedal, da bo njegova inavguracija potekala po načrtih. Jammahove poteze je obsodila Afriška unija, članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav pa grozijo s sankcijami in z možnostjo vojaške intervencije.

Politične stranke pa niso več v konfliktu v Palestini. V Moskvi sta dogovor o oblikovanju vlade palestinske narodne enotnosti dosegla Hamas in Fatah. Poleg tega so se dogovorili o vključitvi Hamasa in Islamskega džihada v enoten Palestinski svet, ki bo sedaj vključeval vse stranke na palestinskih ozemljih. Dogovor hkrati zavezuje obe strani, da izpeljeta volitve na celotnem palestinskem ozemlju. Na podlagi rezultatov teh volitev bo oblikovana nova vlada, ki bo združevala tako Gazo kot Zahodni breg. Hamas in Fatah, ki sta v konfliktu vse od leta 2006, sta podoben dogovor dosegla že leta 2014, vendar je njegovo implementacijo preprečila izraelska ofenziva na Gazo. Tokratno oblikovanje vlade narodne enotnosti poteka v ozračju okrepljenega nezadovoljstva Palestincev. V ponedeljek je v Gazi zaradi odklopov elektrike  proti Hamasu protestiralo več tisoč ljudi.

S politikami združevanja nadaljujemo v Evropi. Že včeraj smo poročali o sklenitvi sporazuma liberalne stranke ALDE in Evropske ljudske stranke. Pozno popoldne je sporazum obrodil sadove. V četrtem krogu volitev za predsednika Evropskega parlamenta je s 351 glasovi zmagal kandidat Evropske ljudske stranke Antonio Tajani. Zakaj je liberalna stranka sklenila sporazum z ljudsko stranko, pojasnjuje poslanec ALDE Ivo Vajgl:

Izjava

ALDE pa v zameno ni dobila zgolj večjega vpliva na odločanje o političnih prioritetah parlamenta, ampak tudi mesto predsednika konference predsednikov parlamentarnih odborov. Ta parlamentu vsak mesec priporoči sklop vsebin za naslednjo parlamentarno obravnavo. Dogovor hkrati obljuba okrepitev moči parlamenta pri pogajanjih o Brexitu, v katerih želi predsednik ALDE Guy Verhofstadt odigrati ključno vlogo.

V kakšnih pogovorih bo sodeloval parlament, pa je razkrila britanska premierka Theresa May. Ta je v včerajšnjem govoru najbolj podrobno do sedaj začrtala svojo politiko na  prihajajočih pogajanjih o britanskem izstopu iz Evropske unije, kjer bo prioritizirala nadzor nad migracijami. Britanija ne bo poskušala ostati v skupnem evropskem trgu, ampak bo z državami evropske povezave sklenila  prostotrgovinski sporazum. Izključen ni niti izstop iz carinske unije, saj želi Velika Britanija sama določati carinske stopnje za tretje države, kar je sedaj urejeno na ravni celotne povezave. May je ponovila tudi grožnjo finančnega ministra Hamonda, da bo Velika Britanija uvedla davčno politiko, značilno za davčne oaze, če bodo evropske države v pogajanjih preveč nepopustljive. O končnem dogovoru z Evropo bosta na koncu glasovala oba doma britanskega parlamenta, a njuna zavrnitev dogovora ne bi ustavila izstopa.

Vezi pa se krhajo tudi na Balkanu. Finančno ministrstvo ZDA je potrdilo uvedbo sankcij proti predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku. Potem ko mu že pred dnevi niso odobrili vize za udeležbo na inavguraciji, pa je sedaj državljanom ZDA prepovedano z njim poslovati. ZDA je sankcije proti Dodiku uvedla, ker je kljub prepovedi bosanskega ustavnega sodišča dovolil razglasitev 9. januarja za praznik Republike srbske. Očitajo mu delovanje v nasprotju z ustavo Bosne in Hercegovine ter načeli Daytonskega sporazuma.

Policijska uprava Ljubljane je potrdila, da vodi predkazenski postopek proti bivšemu predsedniku uprave Heliosa Urošu Slavincu in sedanjemu direktorju Alešu Klavžarju. Osumljena sta zlorabe položaja v času, ko je holdinška družba Ring International prevzemala domžalsko podjetje. Prevzem Heliosa leta 2014 pojasnjuje novinar Mladine Borut Mekina:

Izjava

S pravom pa ima težave tudi parlament. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v danes objavljenem mnenju izrazila številne pravne pomisleke glede novele zakona o tujcih. Ugotavljajo, da definicija spremenjenih razmer, na podlagi katere bi se lahko mejo zaprlo, ni dovolj jasna. Poleg tega pa mnenje tudi izpostavlja, da spremenjene razmere niso enake izrednemu stanju, zato je vprašljivo, če so lahko podlaga za poseg v azilno pravo in temeljne človekove pravice. V obrazložitvi zakona je po njihovem mnenju sporna tudi izključitev možnost razpisa referenduma, kar mnenje dojema kot neustrezno.

Po mnenju pravne službe zakon neustrezno posega v dva druga zakona in sicer Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o zaščiti razseljenih oseb. Služba je tudi mnenja, da zakon za določen čas suspendira 48. člen ustave, ki govori o uresničevanju pravice do pribežališča. Sporen pa je tudi 18. člen, ki govori o prepovedi mučenja in nečloveškem ravnanju in kaznovanju. Ta člen je absoluten in ga ni mogoče suspendirati tudi ob razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. Mnenje izpostavlja, da zakon migrantom jemlje pravico dokazovanja, ali je država, iz katere prihajajo, varna. Še posebej problematično pa je, da zakon ne predvideva posamezne obravnave konkretnih primerov. Tako otežuje izvajanje določil zakona, ki naj bi ščitila ranljive skupine tujcev, kot so otroci brez spremstva.

Off sta pripravila vajenec Klemen in Gal.