Sodišče Evropske unije bo kljub nasprotovanju verskih skupin, ki so želele, da obvelja nacionalna suverenost, razsodilo v primeru istospolne poroke v Romuniji. V dotičnem primeru gre za romunskega LGTB aktivista Adriana Comana, ki je leta 2010 v Belgiji sklenil zakon s svojim ameriškim partnerjem. Primer se je odprl leta 2012, ko se je par želel preseliti v Romunijo. Organi za priseljevanje so zavrnili pravno veljavnost poroke, zaradi česar je par tožil romunsko državo zaradi kršenja prostega gibanja na ozemlju Evropske unije. Leta 2016 je romunsko ustavno sodišče primer predalo Sodišču Evropske unije. Nasprotniki istospolnih porok opozarjajo, da sodišče ne sme podati sporočila, da nacionalni red in pravila niso pomembna.

Kljub temu, da so Turki marca letos prekinili vojaško posredovanje v Siriji, so danes turška bojna letala izvedla več bombnih napadov na vojaško oporišče Kurdskih ljudskih zaščitnih enot, krajše YPG. Turčija je sicer ofenzivo v Siriji pričela lani avgusta, predvsem z namenom boja proti Islamski državi, ampak tudi, da bi zajezili vpliv sirskih Kurdov. YPG je po mnenju Ankare teroristična organizacija, ker podpirajo kurdske borce na jugovzhodu Turčije. Poleg tega so YPG v boju proti borcem Islamske države pomemben zaveznik ZDA in ostalih zahodnih držav.

Na srečanju ministrov za obrambo Rusije in Mongolije je mongolski minister Badmaanyambuugiin Bat-Erdene svojega ruskega kolega Sergeja Šojguja zaprosil za pomoč pri vzpostavljanju zračnih vojaških sil. Rusko obrambno ministrstvo so prosili za modernejše orožje, ki bi ga imele v uporabi zračne enote mongolske vojske. Mongolija je namreč pred kratkim s sprejemom novega paketa zakonov razvila svoj sistem obrambe. Rusija že sedaj pomaga mongolski vojski pri usposabljanju vojakov, saj jim omogoča cenejše ali celo brezplačno izobraževanje na svojih vojaških akademijah. Rusija in Mongolija imata sicer zgodovino dobrih odnosov, ki se povezujejo vse od sodelovanja Sovjetske zveze in Mongolske ljudske republike.  

Perujski predsednik Pedro Pablo Kuczynski je sporočil, da vlada ponovno preiskuje bivšega predsednika Alberta Fujimorija, ki prestaja 25 letno zaporno kazen zaradi zločinov proti človeštvu. Kuczynski je to odločitev sprejel po izjavi kongresnika Carlosa Bruca, da bi bilo treba 78-letnega Fujimorija zaradi slabega zdravstvenega stanja izpustiti. Izpustitev zapornika pa bi bila možna le s spremembo zakona, ki pa bi moral veljati za vse zapornike, da bi se država izognila obtožbam korupcije.

Po uvrstitvi v drugi krog volitev je Marine Le Pen oznanila, da se začasno umika s pozicije vodenja skrajno desničarske stranke Nacionalna fronta. Za to se je odločila, da se lahko na volitvah predstavi kot kandidatka vseh Francozov, in ne le določenega političnega gibanja. Le Pen je sicer v prvem krogu volitev, ki je potekal v nedeljo, osvojila 21 odstotkov glasov in se tako skupaj s sredinskim kandidatom Emmanuelom Macronom uvrstila v drugi krog.

Vojni veterani “Zaboravljeni branitelji”, slovensko “Pozabljeni branilci”, so blokirali več mejnih prehodov med Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Prizadevajo si za sprejetje enotnega registra vojnih veteranov v Bosni, ki se trenutno po njihovih podatkih ne ujema z dejanskih stanjem, ter plačilo šestih mark, torej treh evrov, za vsak mesec sodelovanja v vojni. Poleg blokad mejhnih prehodov so se protestniški veterani zbrali tudi pred skupščino Bosne in Hercegovine.

Na seji Državnega zbora je bil obravnavan predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidnem zavarovanju. Predlog novele je vlada v Državni zbor vložila po skrajšanem postopku, naklonjene pa so mu vse poslanske skupine. Več o predlogu novele pove Miha Kordiš, poslanec Združene levice, ki je vložila tudi amandma na novelo zakona.

Izjava