V Egiptu je stopil v veljavo nov Zakon o medijih, ki daje predsedniku Abdelu Fatahu al-Sisiju pooblastila, da imenuje predsednika in člane novega Vrhovnega sveta za upravljanje medijev. Člane bo imenoval na predlog različnih teles, tudi parlamenta in sodnikov. Vrhovni svet bo zadolžen za dajanje kazni ter suspendiranje neprimernih izdajateljev in publikacij. Prav tako bo dajal in razveljavljal dovoljenja tujim medijem. Lahko bo tudi preklical ali suspendiral pravico do objave ali predvajanja vsebin. Zakon bo, sledeč uradnemu glasilu, v katerem je bil objavljen, zagotovil pošteno konkurenco med mediji, njihovo neodvisnost in nevtralnost ter poskrbel, da ne ogrozijo državne varnosti. Egipt, ki je bil v letu 2015 na drugem mestu med državami z največ zaprtimi novinarji na svetu, se lahko zdaj resno nadeja bolj svetle prihodnosti.

Rusko zunanje ministrstvo je ameriško sproščanje omejitev na dobavo orožja sirskim upornikom označilo kot sovražno dejanje, ki ogroža ruska vojna letala in vojake. Obama je prejšnji teden podpisal vsakoletni obrambni zakon, ki med drugim omogoča dobavo ročnega protiletalskega orožja določenim sirskim uporniškim skupinam. Do zdaj ameriška politika ni dovoljevala dobave takšnega orožja upornikom zaradi nevarnosti prenosa tega lahko nosljivega orožja v roke protiameriških skupin. Te pogosto sodelujejo z uporniškimi skupinami, ki jih podpirajo ZDA. Tako bi orožje lahko bilo uporabljeno pri napadih na civilno letalstvo. Uporniki so do takšnega orožja že imeli dostop, dobili bi naj ga preko Katarja, Savdske Arabije in Turčije.  

Japonski premier Shinzo Abe je z ameriškim predsednikom Obamo obiskal Pearl Harbor, kjer sta se poklonila žrtvam japonskega napada leta 1941. Obisk je bil namenjen utrditvi odnosov med državama pred zamenjavo vlade. Japonska je z namenom, da bi poudarila trenutno bližino odnosov med zaveznicama, dogodek napovedovala kot zgodovinski prvi obisk, čeprav je več japonskih premierjev v 50. letih 20. stoletja že obiskalo Pearl Harbor. Tako gre v resnici za prvi obisk v spremstvu ameriškega predsednika in prvi obisk, kjer je premier spregovoril o dogodku izpred 75 let. Obisk zrcali obisk ameriškega predsednika v maju, ko je Obama kot prvi predsednik obiskal Hirošimo. Voditelja druži tudi to, da se nista opravičila za vojne grozote svojih narodov. Japonci so nenaklonjeni opravičilu Ameriki, saj napad na Pearl Harbor povezujejo z uničenjem Hirošime in Nagasakija. Poleg tega bi opravičilo Združenim državam odprlo Pandorino skrinjico zahtevanih opravičil s strani drugih azijskih držav, predvsem Kitajske in Južne Koreje.

Evropska centralna banka je ocenila, da italijanska banka Monte dei Paschi di Siena potrebuje 8,8 milijard evrov za izboljšanje kapitalske ustreznosti in ne 5 milijard, kot je ocenila julija na podlagi rezultatov stresnega testa. Glede na to, da banka tega denarja ni uspela zbrati na trgu, bodo sredstva izčrpana iz dvajset milijard evrov vrednega državnega sklada, namenjenega pomoči italijanskim bankam. Tega je italijanska vlada, predvsem z namenom reševanja dotične banke, ustanovila prejšnji teden. Medtem potekajo pogovori med italijansko vlado, Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo glede izpeljave preventivne dokapitalizacije banke s sredstvi iz prej omenjenega sklada. Ta vključuje delno reševanje banke s strani lastnikov obveznic, dopolnjeno z državno pomočjo, vendar podrobnosti o načrtu reševanja še vedno niso znane.

Romunski predsednik Klaus Iohannis je zavrnil imenovanje kandidatke Socialdemokratske stranke Sevile Shhaideh za premierko. Stranko, ki je zmagala na decembrskih volitvah, je pozval, naj imenuje novega kandidata. Razlogov za zavrnitev ni navedel. Shhaideh je bila kritizirana zaradi pomanjkanja izkušenj, njene edine izkušnje na najvišji politični ravni namreč izhajajo le iz polletnega vodenja ministrstva za regionalni razvoj v prejšnji vladi. Opozicija izpostavlja, da bi bila Shhaideh verjetno le lutka, prek katere bi vladal vodja stranke, Livio Dragnea. Ta se je odrekel mestu premierja, saj je bil letos obsojen kršitve volilne zakonodaje in obsojen na dve leti pogojne kazni. Socialdemokratsko stranko je na letošnjih volitvah podprlo 45 odstotkov volivcev, kljub temu da je lani zaradi korupcijskih obtožb na račun socialdemokratskega premierja Viktorja Ponte padla vlada.

Srbski ombudsman Saša Jankovič je napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto. Premier Aleksandar Vučić je napoved kandidature pozdravil z mnenjem, da je končno jasno, da je Jankovič svojo pozicijo zlorabljal za politične namene. Jankovič je Vučiću nazadnje stopil na žulj maja letos, ko je policijo obtožil, da se ni odzivala na klice državljanov glede rušenja objektov v beograjski četrti Savamala s strani zamaskiranih neznancev. Rušenje naj bi bilo povezano z gradnjo nove beograjske poslovne četrti, imenovane Beograd na vodi, za katero politično stoji Vučić. Jankovič napoveduje nestrankarsko kandidaturo, morebiti pa računa na podporo civilne družbe. Jeseni so se nekatera protivladna gibanja, med drugimi iniciativa Ne davimo Beograd, ki nasprotuje prej omenjeni preobrazbi prestolnice, in iniciativa Podrži RTV, ki se bori proti politizaciji radiotelevizije Vojvodina, ustanovile enotno gibanje Građanski front. Cilj tega je poenotenje progresivnih skupin, morebiti pa tudi vstop v institucionalno politiko.

 OFF je pripravila vajenka Gea.