V protestniško navdahnjeni Braziliji so tokrat ulice zasedli učitelji, ki so v mestu Curitiba prestolnici južnobrazilske zvezne države Parana, protestirali proti napovedanim spremembam pokojninske zakondaje. Približno 20 tisoč udeležencev protestnega pohoda pred parlament zvezne države, kjer so želeli poslance prepričati, naj ne potrdijo zakona, ki za učitelje predvideva oblikovanje posebnega pokojninskega fonda in zvišanje prispevka za pokojnine, se je udeležilo približno 20 tisoč učiteljev, profesorjev in drugih šolnikov. Pred parlamentom so protestniki naleteli na policijski kordon in visoke zaščitne ograje, kar pa dela protestnikov ni odvrnilo od tega, da bi se poskušali prebiti v paranski parlament. Prišlo je do spopadov s policijo, ki je po stari navadi uporabila solzivec in gumijaste naboje. Poškodovanih je bilo več kot 200 ljudi.

Uporniški duh ne pojenja tudi v Združenih državah Amerike. Po Baltimoru, kjer je bilo po silovitih protestih vsled sumljive smrti Freddija Graya po policijski aretaciji v zadnjih dneh mirneje, se protesti proti policijskemu nasilju širijo v druga ameriška mesta. Demonstracije so se razširile v New York, Washington, Boston, Indianapolis in tudi v druga mesta, kjer pa, kljub temu da je policija zaradi zoperstavljanja njenim navodilom v New Yorku aretirala 60 ljudi, niso bile tako srdite kot v Baltimoru. V glavnem mestu zvezne države Maryland so po torkovem zaprtju včeraj vrata ponovno odprle šole, med 22. in 5. uro pa še naprej ostaja v veljavi policijska ura. Aktualno dogajanje je ponovno oživilo politične debate o potrebnih reformah ameriškega pravosodja, ki pa, čeprav se intenzivno pojavljajo vse od podobnega primera v Fergusonu, niso prešle faze obljub. Predvsem temnopolta ameriška skupnost protestira, politična ignoranca gre dalje.  

Sodišče v severozahodnem Pakistanu je deseterico obtoženih za oborožen napad na 15-letno aktivistko Malalo Jusufzaj obsodilo na dosmrtno ječo oziroma 25 let zapora, kolikor tovrstna kazen pomeni v pakistanski zaporniški praksi. Obsojeni napadalci iz vrst pakistanskih talibanov so v procesu priznali, da so napad na Malalo leta 2012 izvedli po navodilih aktualnega vodje pakistanskih talibanov, Mule Fazlule. Ta se nahaja na begu, verjetno v Afganistanu, podobno kot tudi Ataula Kan, ki ga sumijo, da je dejansko streljal na Malalo.

Aretacijo obsojene desetrice, ki naj bi stala še za 22 drugimi napadi, je pakistanska vojska obelodanila septembra lani, izvedli pa so jo v okviru obsežne vojaške operacije. Kot je znano, so Malalo Jusafzaj med vstopom v šolski avtobus v dolini Svat ustrelili v glavo, kljub težkim poškodbam je napad preživela in bila kasneje za svoje delovanju na področju človekovih pravic otrok nagrajena z Nobelovo nagrado za mir.  

Francosko tožilstvo je po več mesecih potrdilo preiskavo  o spolnih zlorabah in posilstvih otrok v Srednjeafriški republiki, ki jo je sprožilo na podlagi internega poročila Združenih narodov. Interno poročilo, ki ga je francosko tožilstvo prejelo s pomočjo žvižgača Andersa Kompassa avgusta lani, je nastalo po obisku člana osebja Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice in strokovnjaka Unicefa  v Srednjeafriški republiki maja in junija lani, kjer sta opravila pogovore z otroki žrtvami. Otroci so v pogovorih  spregovorili o zlorabah francoskih kvazi mirovnikov, ki naj bi med operacijo Minusca po navedbah otrok in poročila med decembrom 2013 in junijem lani na letališču M’Poko v Banguiju, kjer je bil začasni center za notranjerazseljene prebivalce države, v zameno za hrano in denar zlorabljali otroke. Kot navaja poročilo, ki ga je francosko tožilstvo prejelo avgusta lani in takoj sprožilo tudi preiskavo, so bile žrtve tudi mlajše od deset let.

Združeni narodi se, pa čeprav mirovna operacija v Srednjeafriški republiki od lanskega septembra poteka pod njihovim okriljem, bolj kot z vsebino poročila ukvarjajo s tem, kako je to prišlo v roke francoskega tožilstva. Žvižgača Andersa Kompassa so kot dolgoletnega uslužbenca Združenih narodov zaradi predaje poročila že suspendirali, proti njemu pa napovedujejo preiskavo. Sam odgovarja, da je poročilo predal zaradi dejstva, da Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice ni ukrepal kljub jasnim izpovedim otrok in ugotovitvam poročila.  



Nigerijske sile so iz oporišča uporniške skupine Boko Haram na gozdnem območju Sambissa rešile še 160 talk. Zadnja skupina rešenih talk, med katerimi naj bi bilo 60 žensk in 100 otrok, naj bi bila po navedbah nigerijske vojske namenjena boju v prvih vrstah sil Boko Haram oziroma za tako imenovani živi ščit. Nigerijska vojska je sicer že v torek uspela v Sambissi iz rok upornikov na severu države rešiti 293 talk. Ali je med  več kot 500 ta teden osvobojenimi deklicami tudi 219 šolark, ki so jih pripadniki Boko Harama v šoli v kraju Chibok ugrabili aprila lani, še ni znano.

Osobna izkaznica na sosednjem Hrvaškem dobiva elektronski in sodoben pridih. Hrvaška vlada je namreč sprejela zakon o osebni izkaznici, ki bo po novem, poleg standardnih podatkov o identiteti, državljanstvu, spolu, datumu rojstva in prebivališču nosila tudi elektronski podpis in indentifikacijski certifikat. S slednjima bodo imetniki osebne izkaznice lahko dostopali do storitev tako imenovane e-demokracije, ki jo pospešeno razvija hrvaška vlada in s katero namerava številne birokratske postopke iz uradniških okencev preseliti na splet.



Predsednik republike, Borut Pahor, se je po dolgotrajnem cincanju odločil, da na vojaško slovesnost ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom 9. maja v Moskvo pošlje zunanjega ministra in podpredsednika vlade Karla Erjavca. Pahor je z odločitvijo sledil vzoru drugih zahodnih državnikov, evropski nasvet, naj najvišji predstavniki držav članic Evropske unije moskovsko parado ignorirajo, pa bo upošteval tudi Erjavec. Ob bojkotu vojaškega paradiranja se bo zunanji minister v ruski prestolnici udeležil vseh ostalih dogodkov.