Ameriški zvezni preiskovalni urad, znan kot FBI, je aretiral enaindvajsetletnega člana zračne nacionalne garde Jacka Douglasa Texeira, ki je osumljen razkritja tajnih vojaških in obveščevalnih dokumentov. Texeiru za objave grozi do 10 let zapora. Fotografije dokumentov so se najprej pojavile na Discord serverju youtuberja wow_mao in se razširile na druge Discord serverje, klepetalnico 4Chan, Telegram in Twitter. Po informacijah preiskovalnega urada je Texeira tajne dokumente delil s spletnimi prijatelji v zaprti skupini vse od leta 2020, že pred letošnjimi razkritji ameriških dokumentov o vojni v Ukrajini. Objavljeni dokumenti, katerih pristnost ni preverjena, so razkrili ameriško prepričanje o šibkosti ukrajinske vojske in vohunjenje Združenih držav Amerike za svojimi zaveznicami. Iz obveščevalnih dokumentov med drugim izhaja, da je Srbija, ki se razglaša za nevtralno in se ni pridružila sankcijam proti Rusiji, pristala na to, da pošlje orožje Ukrajini. Na dan so prišli tudi pritiski ZDA na Južno Korejo, naj z orožjem podpre Ukrajino, čeprav južnokorejska zakonodaja državi prepoveduje dobavo orožja državam v konfliktu. V Južni Koreji so glede na prestrežene pogovore zakonsko prepoved nameravali zaobiti tako, da bi orožje poslali Poljski. 

Guverner Floride Ron DeSantis je podpisal prepoved splava po šestem tednu nosečnosti, ki jo je sprejel floridski kongres. Prepoved splava bo stopila v veljavo, če trenutna ureditev, po kateri je splav na Floridi dovoljen do 15. tedna nosečnosti, vzdrži presojo ustavnosti na floridskem vrhovnem sodišču, ki so jo zahtevale klinike za splav na Floridi. Večina floridskih vrhovnih sodnikov je konservativna. Če bo zakon stopil v veljavo, bo splav po šestem tednu nosečnosti na Floridi dovoljen zgolj žrtvam posilstva ali incesta, ki to lahko dokažejo s predložitvijo prijave s policije ali prepovedi približevanja. Florida je bila doslej ena redkih držav na jugovzhodu Združenih držav Amerike, ki še ni popolnoma odpravila pravice do splava. V Alabami, Louisiani, Teksasu, Arkansasu, Oklahomi, Tennesseeju in Mississippiju je splav popolnoma prepovedan, v Georgii pa je dovoljen, preden je pri zarodku mogoče zaznati bitje srca. Prav na Floridi so ženske iz teh držav doslej pogosto opravljale splav.  

Predstavniki hutijevcev in Savdske Arabije so se na mirovnih pogajanjih, ki potekajo v jemenski prestolnici Sana, dogovorili o menjavi okoli 900 ujetnikov. O izpustitvi ostalih ujetnikov, ki jih je okrog 15 tisoč, se še pogovarjajo. Mirovna pogajanja med Savdsko Arabijo in hutijevci so se začela v nedeljo po osemletni intervenciji Savdske Arabije v Jemnu. Savdska Arabija je v Jemnu s koalicijo, ki vključuje Združene arabske emirate, podpirajo pa jo tudi Združene države Amerike, intervenirala leta 2015. Leto pred tem so hutijevci v protivladnem uporu zavzeli sever države in prestolnico, ki ju še vedno nadzorujejo. Teme mirovnih pogajanj so izpustitev ujetnikov, premirje, odprava savdske blokade cest, letališč in pristanišč ter politična rešitev za Jemen. 

Vojaška hunta v Burkina Fasu je razglasila splošno mobilizacijo po nedavni seriji terorističnih napadov na civiliste. Mobilizirati nameravajo okrog pet tisoč novih vojakov. Vojaški predsednik Ibrahim Traoré [íbrahim traoré], ki je na oblast prišel z državnim udarom septembra lani, se je namenil ponovno zavzeti ozemlja pod nadzorom islamističnih skupin, povezanih z Al Kaido in Islamsko državo. Ta predstavljajo 40 odstotkov ozemlja Burkina Fasa. Po izdanem vladnem priporočilu bo vlada lahko omejila državljanske pravice in zasegla lastnino.

Japonska vlada je potrdila 14-milijonski načrt gradnje prvega kazinoja v državi. Načrt je predlagala japonska inovacijska stranka, vlada pa je predlog podprla v sklopu načrta za obnovo turizma po pandemiji covida-19. Kazinoji so v državi dovoljeni od leta 2016, a jih doslej še niso gradili. Prvi japonski kazino bo v mestu Osaka [osáka], odprl pa se bo leta 2029. Vlada načrtuje tudi izgradnjo kazinoja v mestu Nagasaki. 

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je z osmimi glasovi za in petimi proti podprl novelo zakona o tujcih. O noveli je moral odbor ponovno odločati zaradi veta, ki ga je v začetku aprila na novelo zakona sprejel državni svet. Novelo mora vnovič sprejeti še državni zbor, v katerem mora za novelo glasovati najmanj 46 poslancev. Potrebne glasove imajo Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, glasov Levice, ki je minuli mesec glasovala proti noveli zakona, pa zato ne potrebujejo. Novela zakona ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za pridobitev ali podaljšanje dovoljenja za bivanje na podlagi združitve družine. Ker po vetu državnega sveta amandmiranje novele zakona ni mogoče, pogoj, ki se bo popolnoma začel izvajati konec prihodnjega leta, ostaja v noveli zakona. Pogoj je v zakon o tujcih uvedla tretja vlada Janeza Janše. 

Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, njegove sodelavke na ministrstvu Andreje Potočnik in direktorja podjetja Geneplanet Marka Bitenca. Nacionalni preiskovalni urad v kazenski ovadbi Počivalšku očita, da je pri nakupu ventilatorjev leta 2020 zlorabil svoj položaj in kršil zakon o javnem naročanju ter zakon o javnih uslužbencih, v te kršitve pa naj bi bila vpletena Bitenc kot dobavitelj in Potočnik, ki naj bi se za nakupe dogovarjala z dobaviteljem. Prekršena določila zakonov se nanašajo na gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Kot poroča portal 24 ur, se je med kriminalistično preiskavo spremenila višina protipravne premoženjske koristi, ki naj bi zdaj znašala milijon in 700 tisoč evrov.

Ustavno sodišče je iz odločanja o ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija izločilo sodnico Nežo Kogovšek Šalamon. Njeno izločitev je konec marca predlagal Peter Gregorčič, prvi podpisani pod pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o RTV in vršilec dolžnosti predsednika programskega sveta. Skliceval se je na sodelovanje Kogovšek Šalamon z Mirovnim inštitutom, ki je bil vključen v kampanjo pred lanskim referendumom o noveli zakona o RTV. Kogovšek Šalamon je po predlogu Gregorčiča lastno izločitev predlagala tudi sama. Ustavno sodišče pa je zavrnilo predlog državnega zbora o izločitvi Klemna Jakliča, saj je bil predlog podan prepozno. Iz istega razloga je ustavno sodišče zavrnilo predlog za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ki ga je predlagal vršilec dolžnosti direktorja Radiotelevizije Slovenija Uroš Urbanija.

Iniciativa za osebno asistenco je ustanovila gibanje Nediskriminacija, ob čemer so člani napovedali, da bodo septembra postali politična stranka. Člani iniciative so se tretjič zbrali pred ministrstvom za delo in izrazili nasprotovanje predlogu spreminjanja zakona o osebni asistenci za invalide. Minister za delo Luka Mesec je namreč napovedal, da bodo v noveli zakona redefinirali upravičence do asistence. Do te bodo po napovedih upravičeni le tisti, ki jih pogajalska skupina opredeljuje kot družbeno aktivne. Mednje sodijo invalidi, ki hodijo v službo, iščejo zaposlitev ali se šolajo z namenom zaposlitve. Iniciativa nasprotuje tudi predlogu, da bi bili družbeno neaktivni invalidi obravnavni v sklopu zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot zatrjujejo, je ta namenjen starostnikom, zato v zakon ne spadajo invalidi, stari med 18 in 65 let. Minister Mesec je članom iniciative obljubil, da bodo vključeni v javno razpravo o predlogu novele zakona. Na ministrstvu so oblikovali pogajalsko skupino, ki oblikuje predlog zakona. Trenutno delovanje skupine nam predstavi njegova članica Mateja Toman iz Društva distrofikov Slovenije.

Izjava

Toman pojasni še, zakaj po stališču pogajalske skupine predlog novele zakona ne bo diskriminatoren do invalidov. 

Izjava

OFF je pripravil vajenec Matej, pomagala je Neva. 

Vir fotografije: Wikimedia Commons, javna domena