Ne večinska, ustavna demokracija!
Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija, Andrej Grah Whatmough, dozdajšnji generalni direktor RTV Slovenija, Tamara Besednjak Valič, namestnica predsednika nadzornega sveta, in Uroš Urbanija, direktor Televizije Slovenija, so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Novela je bila, potem ko sta jo sprejela julija državni zbor in novembra na referendumu slovensko ljudstvo, včeraj objavljena v Uradnem listu. Danes je novi zakon stopil v veljavo, s tem pa so se prenehali mandati članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjem radia in televizije. Dokler nista imenovana novi svet zavoda in uprava, bodo trenutni nosilci funkcij opravljali tekoče posle.
Glavni namen novele zakona je po utemeljitvi predlagatelja, torej vlade, depolitizacija javnega zavoda. To naj bi dosegli s tem, da članov novega sveta zavoda, ki bo nadomestil programski svet, ne bosta imenovala niti državni zbor niti vlada.
Kljub temu da je bila novela zakona večinsko potrjena tudi na novembrskem referendumu, so pobudniki prepričani, da je nujno, da o njej odloča še ustavno sodišče. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da Slovenija ni večinska demokracija, kjer bi lahko enostavno obveljalo samo mnenje večine, ampak ustavna demokracija. Pisec pobude Matej Avbelj, strokovnjak za ustavno pravo slovenske desnice, je poskušal razložiti, kaj je ustavna demokracija.
Pobudniki ocene ustavnosti trdijo, da je neustavnost zakona formalna in tudi vsebinska. Formalno naj bi bil zakon neustaven, ker je bil sprejet po nujnem zakonodajnem postopku.
Na današnji novinarski konferenci je ministrica za kulturo Asta Vrečko pojasnila, zakaj je bil za sprejetje zakona potreben nujen zakonodajni postopek.
Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer so predstavili prvi osnutek novele obravnavanega zakona, je prepričana, da je bil postopek izveden v skladu s predpisi in da ustavno sodišče zaradi tega praviloma ne bi smelo razveljaviti zakona.
Z namenom, da bi se sanirala domnevna formalna neustavnost zakona, pobudniki, med katerimi je prvopodpisani Peter Gregorčič, ustavnemu sodišču predlagajo tudi razpis javne obravnave zakona.
Vsebinsko naj bi bil zakon med drugim neustaven, ker se z njegovo veljavo predčasno prekinejo mandati članov programskega in nadzornega sveta ter trenutnega vodstva. Pobudnike skrbi, da če ustavno sodišče ne bi zadržalo izvajanja novele zakona in pozneje v vsebinski obravnavi ugotovilo neustavnosti zakona, ne bi dobili nazaj svojih mandatov.
Podvršič odgovarja, da prenehanje mandatov, kot določa zakon, ni problematično in protiustavno.
Avbelj v eksegezi nadaljuje o tem, v nasprotju s katerimi členi slovenske pa tudi evropske zakonodaje je novela zakona o Radioteleviziji Slovenije.
Novi svet zavoda, ki bo nadomestil dozdajšnji programski svet, bo sestavljalo 17 članov. Od tega bo šest članov sveta predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija. Enajst članov sveta zavoda bo predstavnikov javnosti. Zavoljo jasnosti, navajamo vse institucije in organizacije, ki bodo predstavnike javnosti imenovale. Imenovale jih bodo na podlagi javnih pozivov, na katere se bodo lahko prijavili kandidati z ustreznih področij, ki med drugim vsaj pet let pred imenovanjem ne smejo biti člani organov političnih strank. Po enega člana bosta imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost. Enega predstavnika registriranih verskih skupnosti bo imenovala predsednica republike. Enega člana bo imenovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti s pozivom univerzam in raziskovalnim inštitutom. Nacionalni svet za kulturo bo imenoval dva člana: enega predstavnika kulturnih in umetniških organizacij in enega predstavnika organizacij s področja avdiovizualnega sektorja. Enega predstavnika športnih zvez in drugih športnih organizacij bo imenoval olimpijski komite. Informacijska pooblaščenka bo imenovala predstavnika organizacij s področij medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti. Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja bo imenoval predstavnika organizacij s področja varstva okolja, narave in podnebja. Enega člana bo imenovala krovna organizacija invalidov. Predstavnika javnosti s področja varstva človekovih pravic in svoboščin pa bo imenoval varuh človekovih pravic.
Nasprotniki novele zakona o RTV Slovenija že od predreferendumske kampanje, v kateri so bili očitno poraženi, vztrajajo pri tem, da je imenovanje novega sveta zavoda opredeljeno nejasno. Pri tem, kdo in kako imenuje člane sveta zavoda, kot smo videli, ni nejasnosti. Z javnimi pozivi jih bodo imenovale natančno določene organizacije in institucije. Ali gre pri tem za resnično depolitizacijo, je seveda vprašanje, saj bodo odločitve o tem, koga od prijavljenih na pozive bodo v institucijah nazadnje izbrali, na koncu vendarle politične ali mikropolitične. Nedvoumno pa drži, da bodo odločilen vpliv na imenovanje večine predstavnikov javnosti v svet zavoda izgubile parlamentarne politične stranke.
Nekaj nejasnosti morda ostaja pri konstituciji novega sveta zavoda. Kakor določa novela zakona, se mora svet zavoda namreč konstituirati najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona, torej po današnjem dnevu. Mogoče nejasnost nastopi pri žrebu, ki ga bo morala opraviti predsednica republike. V osmih dneh bo namreč morala žrebati, katere člane sveta zavoda imenuje za dve, katere pa za štiri leta. Na prvi pogled nejasno je torej, o kom bo žrebala predsednica, če člani sveta zavoda do žreba še ne bodo izbrani. Vendar zakon jasno določa, da se zgolj ob prvem imenovanju devet od 17 članov sveta imenuje za dvoletni mandat. Razlog za to je, da se ob prihodnjih izbirah članov sveta ne bodo menjali vsi člani naenkrat, ampak polovica članov na vsaki dve leti. Predsednica bo torej opravila žreb o tem, katerih devet praznih kandidatnih mest za svetnike bo razpisanih za mandat dveh let. Na pozivih k prijavam za člane sveta mora pač jasno pisati, ali se kandidati prijavljajo za dvoletni ali za štiriletni svetniški mandat.
Nejasno v tem trenutku tako ostaja le, ali bo ustavno sodišče o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona tudi vsebinsko presojalo in ali bo zaradi morebitnih nepopravljivih posledic, ki bi nastale z uveljavitvijo sprememb zakona, izvajanje zakona zadržalo. Pri tem je seveda v trenutnem stanju RTV Slovenija povsem jasno, da bi več nepopravljivih posledic povzročilo zadržanje izvajanja zakona kakor njegova uveljavitev.
Vir fotografije: TOPTV SLOVENIJA
Dodaj komentar
Komentiraj