OFFenziva na Tubas
Izraelska vojska in notranja obveščevalna agencija Šin Bet sta naznanili začetek ofenzive proti odporniškim skupinam na severu okupiranega Zahodnega brega. Okupatorska vojska je ofenzivo začela z racijami mest Tubas, Tamun, Tajasir in Al Akaba , kjer je uvedla policijsko uro in z buldožerji začela uničevati ceste. Navedena mesta medtem preletavajo helikopterji, iz katerih vojaki streljajo z mitraljezi. Za potrebe lastne nastanitve so okupatorski vojaki iz hiš začeli izganjati prebivalce. Izraelska vojska je poleg tega poslala okrepitve v begunsko taborišče Nur Šams. Po navedbah vojske gre za ločeno ofenzivo, ki ni del tako imenovane operacije Železni zid. To je okupatorska vojska sprožila januarja in med njo napadala predvsem begunska taborišča, iz katerih je izgnala več deset tisoč ljudi. Po podatkih ministrstva za zdravje Palestinske oblasti so izraelski vojaki in naseljenci od oktobra 2023 na Zahodnem bregu ubili več kot tisoč Palestincev.
Izraelska vojska ob tem nadaljuje kršenje prekinitve ognja v Gazi. Tanki so obstreljevali mesto Han Junis znotraj območja, iz katerega bi se morala izraelska vojska umakniti. Izraelskega bombardiranja in topniškega obstreljevanja sta deležna mesto Rafa na jugu enklave in begunsko taborišče Džabalija na severu, ki ležita na okupiranem območju. Palestinsko odporniško gibanje Hamas je pred tem s pomočjo Rdečega križa Izraelu vrnilo truplo enega talca.
V sirskih mestih Tartus, Latakija in Džabla je več tisoč pripadnikov alavitske manjšine protestiralo po vandaliziranju hiš in trgovin v alavitskih četrtih mesta Homs, ki je sledilo nedeljskemu umoru dveh sunitov. Protestniki so zahtevali federalizacijo države in izpust alavitov, aretiranih po padcu nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada. V Tartusu so represivni organi protestnike razgnali s streljanjem. Po podatkih britanskega Sirskega observatorija za človekove pravice je v sirskih zaporih še vedno priprtih okrog devet tisoč častnikov vojske pobeglega predsednika Al Asada, ki so se predali decembra lani. Večina med njimi je alavitov. Marca so z novo vlado predsednika Ahmeda Al Šare povezane oborožene skupine v Latakiji izvedle pokol med tisoč in dva tisoč pripadnikov alavitske manjšine, iz katere prihaja tudi Al Asad.
Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru odredilo začetek prestajanja 27-letne zaporne kazni zaradi poskusa državnega udara. Sodišče je odločilo, da bo kazen prestajal na postaji zvezne policije v glavnem mestu Brasilia, kjer je trenutno priprt, potem ko si je konec prejšnjega tedna v hišnem priporu poskusil sneti sledilec na gležnju. Trdi, da je to storil zaradi halucinacij, ki so jih povzročile predpisane tablete. Bolsonara je vrhovno sodišče septembra spoznalo za krivega poskusa državnega udara. Državni udar je Bolsonaro poskušal izvesti v začetku januarja 2023, ko so njegovi podporniki vdrli v zgradbe parlamenta in najvišjih sodišč v prestolnici. Poskus je sledil porazu na predsedniških volitvah oktobra 2022 proti trenutnemu predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi
Višje sodišče v Antioquii je Santiaga Uribeja, brata nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja, obsodilo na 28-letno zaporno kazen zaradi ustanovitve in vodenja nezakonite oborožene skupine. Po ugotovitvi sodišča je Uribejeva paravojaška skupina, imenovana 12 apostolov, izvajala socialno čiščenje nezaželenih skupin med vojno proti levičarski uporniški skupini Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, krajše Farc, pred tridesetimi leti. Med tarčami Uribejeve skupine so bile prostitutke, odvisniki od drog, duševno bolni in levičarji. Nekdanjega predsednika Álvara Uribeja je kazensko sodišče v Bogoti avgusta obsodilo na 12 let hišnega pripora zaradi podkupovanja prič z namenom prikrivanja povezav z desničarskimi paravojaškimi skupinami, vendar ga je pred enim mesecem oprostilo višje sodišče v Bogoti.
Zvezno okrožno sodišče Centralne Kalifornije je odločilo, da je obvezen pripor migrantov, ki so v času pridržanja že bivali v Združenih državah, brez možnosti izpusta proti varščini nezakonit. Po ugotovitvi zvezne sodnice Sunshine Sykes imajo vsi, aretirani v racijah Službe za priseljevanje in carinski nadzor, krajše ICE, pravico do preučitve možnosti izpusta po plačilu varščine za čas odločanja o deportaciji. Zvezno okrožno sodišče je, sledeč podobnim sodbam drugih sodišč, pravico do varščine skupini migrantov podelilo v posamičnem primeru prejšnji teden. Sedaj je odločilo, da ugotovitev velja za vse migrante te kategorije na področju celotnih Združenih držav. Vlada predsednika Donalda Trumpa je obvezni pripor za vse aretirane migrante in ne le za tiste, ki bi jih zaradi nezakonitega prečkanja meje priprli ob vstopu v državo, odredila julija.
Spodnji dom italijanskega parlamenta je brez glasu proti dokončno sprejel zakon, ki opredeljuje femicid kot posebno kaznivo dejanje in zanj predpisuje dosmrtno zaporno kazen. Femicid je v sprejetem zakonu opredeljen kot umor iz sovraštva do žrtve kot ženske ali v primeru zavrnitve razmerja in zavračanja podrejanja zaradi spola. Zgornji dom parlamenta je zakon potrdil julija, premierka Giorgia Meloni pa ga je predlagala marca.
Družba Terme Čatež je po poročanju portala Necenzurirano podjetju LSP Nepremičnine za 12 milijonov evrov prodala Aquapark Žusterna v občini Koper. Pogodbo so, kot navaja portal Necenzurirano, podpisali oktobra, sedaj pa so začeli postopek spremembe lastništva. Posredni solastniki podjetja LSP nepremičnine, ki je kupilo Aquapark Žusterna, so nekdanji solastnik trgovca s pohištvom Lesnina Bojan Papič, nekdanji direktor tekstilnega podjetja Filc Alex Luckmann in Samo Lampret, direktor podjetja Acron. Slednje se sicer ukvarja s prodajo pisarniškega materiala, znano pa je tudi kot največji dobavitelj zaščitne opreme državi med prvim valom epidemije covida-19. Terme Čatež so vodni park v Žusterni od leta 2015 poskušale prodati dvakrat.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila obravnavo prijav proti ministru za delo Luki Mescu o navzkrižju interesov pri imenovanju Milana Brgleza na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje in sporočila, da ni ugotovila kršitev. Brglez je, kot je ugotovila komisija, postal mentor pri magistrskem delu Luke Mesca na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani osem mesecev po imenovanju za državnega sekretarja. Je pa komisija proti Brglezu zaradi njegovega mentorstva Meščevega magistrskega dela uvedla prekrškovni postopek. Iz komisije sporočajo tudi, da niso ugotovili kršitev v zadevi nepremičnine v Prekmurju ministra za kohezijo Aleksandra Jevška.
OFF je pripravil vajenec Tim, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj