25. 3. 2022 – 14.51

OFFkinjeno

Audio file
Audio file
9. 3. 2022 – 7.15
O ratnim zbivanjima u Ukrajini

Pregled dnevnih novic še enkrat začenjamo v Ukrajini. Po zagotovilih podpredsednice ukrajinske vlade Irine Vereščuk je v obleganem Mariupolu danes odprt humanitarni koridor za vse, ki lahko mesto zapustijo z osebnim vozilom. Včeraj so od tam evakuirali približno 2700 ljudi. Od začetka vojne je Ukrajino zapustilo 3,7 milijona beguncev. Na bojiščih sicer ni prišlo do večjih premikov; po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva je uspelo ukrajinski vojski ponovno zavzeti nekatera naselja v predmestju Kijeva, fronte drugod po državi pa so za zdaj zastale. Da dobava zemeljskega plina ne bi zastala, je Evropska unija sklenila dogovor z Združenimi državami Amerike. Te bodo to leto dobavile 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bodo s tem nadomestili plin, ki ga Uniji zdaj priskrbuje Rusija in trenutno predstavlja 41 odstotkov vse potrošnje na ravni držav članic. Dolgoročni cilj dogovora je prekiniti odvisnost EU od uvoza ruskega zemeljskega plina do leta 2030, o čemer prav zdaj na vrhu v Bruslju, ki mu prisostvuje tudi ameriški predsednik Joe Biden, razpravljajo voditelji držav članic EU. V ta namen je nemški gospodarski minister Robert Habeck predstavil načrt, da se potrošnja plina, dobavljenega iz Rusije, do letos poleti prepolovi. Lani je Evropska unija uvozila 155 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina.

Bolgarija je odpravila shemo izdajanja tako imenovanih zlatih potnih listov, ki so premožnim tujcem omogočali nakup evropskega državljanstva. Shema zlatih potnih listov je omogočala prejem rezidentskega statusa tujcem, ki so v bolgarsko gospodarstvo vložili vsaj pol milijona evrov, državljanstvo pa so lahko prejeli tisti, ki so v gospodarstvo vložili več kot milijon. Nova bolgarska vlada Kirila Petkova, ki je na prvo mesto svojega programa postavila boj proti korupciji, je že januarja pozvala parlament k odpravi izdajanja zlatih potnih listov. Zaradi vojne v Ukrajini in povečanega števila zainteresiranih kupcev iz Rusije in Belorusije je odprava sheme postala nujna. Shema zlatih potnih listov sicer ni posebnost Bolgarije, saj v Evropski uniji še zmeraj obstaja na Cipru in Malti.

Audio file
21. 11. 2020 – 15.00
Etiopija na robu državljanske vojne oziroma v njej

Etiopska vlada je v regiji Tigraj, ki jo večinoma obvladuje Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, znana pod kratico TPLF, razglasila humanitarno premirje. To bo veljalo za nedoločen čas in bo omogočilo dostavo humanitarne pomoči na sever države, kjer že skoraj sedemnajst mesecev poteka vojna. Spopadi so se iz šestmilijonskega Tigraja, od koder se je izselilo 400 tisoč ljudi, razširili tudi v sosednjih regijah Amharo in Afar. Po podatkih Organizacije Združenih narodov se 40 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva sooča s pomanjkanjem hrane. Vzpostavitev humanitarnega premirja, s katerim je soglašala tudi TPLF, je pomemben mejnik v konfliktu med regionalno oblastjo in federativno vlado premierja Abija Ahmeda. Uradna Adis Abeba je bila večkrat tarča kritik mednarodnih organizacij, tudi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, da humanitarnim organizacijam blokira dostop do Tigraja, ki je ves čas vojne pod komunikacijskim mrkom. Spopadi med etiopsko državno vojsko in TPLF so se začeli novembra 2020, potem ko je Abij ukazal vojaško posredovanje zaradi regionalnih parlamentarnih volitev, ki so jih tigrajske oblasti izvedle kljub prepovedi federativne vlade.

Predsednik pakistanskega parlamenta Asad Quaiser je preložil glasovanje o nezaupnici premierju Imranu Khanu, ki bo po novem na dnevnem redu v ponedeljek. Ker pa je za razpravo predvidenih sedem dni, bo dejansko glasovanje najverjetneje potekalo v aprilu. Do preložitve glasovanja o nezaupnici je prišlo ob prekinitvi seje parlamenta, s čimer so se spomnili pokojnih poslancev, kar je v pakistanskem parlamentarizmu dolgoletna tradicija. Politični analitiki potezo Quaisera razlagajo s tem, da želi Khanu kupiti čas, da med poslanci najde potrebno podporo. V zadnjih tednih mu je več kot dvajset poslancev njegove lastne stranke namreč odreklo podporo, s čimer nima več zagotovljenih 172 poslanskih glasov za parlamentarno večino. Predsednik opozicijske stranke Pakistanska muslimanska liga Shehbaz Sharif, ki zastopa frakcijo Nawaz, je kritiziral odločitev Quaisera, češ da proti njej ostro protestirajo. Aktualno politično krizo v Pakistanu poganja predvsem ekonomska dolžniška kriza. Khanova vlada upa na čimprejšnjo odobritev izplačila paketa pomoči Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti pet milijard in pol evrov. Pakistan bi s tem zavaroval vrednost valute, pakistanske rupije. Za podporo vrednosti valute in s tem financiranje uvoza za državo nujnih surovin ima namreč centralna banka le še slabih 15 milijard dolarskih rezerv.

Audio file
28. 10. 2020 – 21.00
Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu

Samooklicana republika Arach je Azerbajdžan obtožila, da vojska te zakavkaške države krši premirje, ki je bilo v Gorskem Karabahu doseženo novembra 2020. Azerbajdžanska vojska naj bi namreč zavzela nekatere vasi in neposeljena ozemlja v regiji Askeran. Kljub posredovanju ruske misije, ki je bila v Gorski Karabah odpravljena z nalogo zagotavljanja miru, azerbajdžanski vojaki ostajajo na teh položajih, kar predstavlja kršitev premirja. Tega sta ga ob posredovanju ruskega predsednika Vladimirja Putina podpisala azerbajdžanski predsednik in armenski premier – Ilham Alijev in Nikol Pašinjan.

Vlada Severne Koreje je potrdila izstrelitev medcelinske balistične rakete. Severnokorejska vojska je testirala nov tip rakete, Hwasong-17, ki leti višje in dlje od prejšnjih inačic medcelinskih balistični raket – dosegla je namreč višino nad 6000 tisoč metrov, njen doseg pa je bil 1090 kilometrov. Pristala je v Japonskem morju, v izključni gospodarski coni Japonske. O testiranju rakete bo danes na izrednem srečanju razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Audio file
11. 3. 2019 – 16.00
Aja Vrenjak, dijakinja in članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost

Simbolno – pet minut pred dvanajsto – so na ljubljanskem Kongresnem trgu, mariborskem Trgu svobode in koprski Taverni potekali podnebni štrajki. Protesti, ki so jih organizirali Mladi za podnebno pravičnost, potekajo v sklopu globalnega gibanja Petki za prihodnost. Osrednja zahteva udeležencev je zeleni prehod ter bolj solidarna in enaka družba. Govori ena izmed protestnic.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Jan in Fabjan. Izjave je na terenu posnela Hana Hunjet.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.