Haitijski premier Joseph Jouthe je med politično in socialno krizo, ki pretresa državo, brez pojasnila nenadno odstopil. Svojo funkcijo je opravljal več kot eno leto, svoj odstop, ki ga je včeraj naznanil na Twitterju, je predlagal že prej, vendar ga predsednik države Jovenel Moise ni želel sprejeti. Haiti preživlja hudo gospodarsko in ekonomsko krizo, ponavljajo pa se tudi protesti, ki zahtevajo odstop predsednika, saj naj bi se njegov petletni mandat končal. Varnostni svet Združenih narodov tako vlado poziva k izvedbi zakonodajnih in predsedniških volitev. Tekoče obveznosti bo po odstopu Joutheja opravljal zunanji minister, Claude Joseph. 

Somalijski predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed je podpisal zakon o podaljšanju svojega mandata ter mandata svoje vlade, ki ga je izglasoval spodnji dom parlamenta. Somalijski senatorji so glasovanje sicer označili za nezakonito, nestrinjanje pa je izrazila tudi opozicija. Podaljšanju mandata Abdulahija Mohameda nasprotuje tudi mednarodna skupnost in opozarja, da bi politično razkrojenost lahko izkoristila teroristična skupina Al Šabab, ki v prestolnici Mogadiš pogosto izvaja samomorilne bombne napade.

Hutijski uporniki v Jemnu so prevzeli odgovornost za napad z brezpilotnimi letali in raketami na naftne instalacije državnega podjetja ARAMCO v mestu Jazan na jugu Saudove Arabije. Ciljali naj bi tudi na protiraketni sistem Patriot. Do nedavnega je s temi sistemi v Saudovi Arabiji upravljala ameriška vojska, ki pa je več teh sistemov v zadnjem času umaknila in naj ne bi bila cilj napadov. Predstavništvo Saudove Arabije požara na naftnih objektih še ni potrdilo, za javnost so povedali le, da je nekaj ostankov zaradi prestrezanja štirih brezpilotnih letal in petih raket zgodaj zjutraj pristalo na območju univerze v Jazanu in povzročilo požar. Savdske oblasti so v izjavi ostro obsodile ta napad in ga označile za vojni zločin, saj naj bi ciljali na civilna območja.

Združeni narodi so kenijski vladi poslali predloge za zapiranje drugega največjega begunskega taborišča v Afriki, potem ko je kenijsko notranje ministrstvo 24. marca agenciji Združenih narodov za begunce dalo dva tedna za oblikovanje načrta zaprtja taborišč Dadaab in Kakuma v katerih začasno prebiva dobrih 430.000 beguncev. Kljub temu da se notranje ministrstvo noče pogajati, je kenijsko višje sodišče izdalo odredbo, ki je za 30 dni začasno ustavila zaprtje. Pobudo je dal nekdanji predsedniški kandidat Peter Gichira, ker naj bi odredba o zaprtju kršila ustavo in mednarodne pogodbe o pravicah beguncev. Predlogi Združenih narodov vključujejo prostovoljno repatriacijo, programe preselitve ter hitrejše izdajanje osebnih izkaznic Kenijcem, ki so registrirani kot begunci. Predlagajo tudi, da bi beguncem iz držav Vzhodnoafriške skupnosti ponudili alternativne dogovore za bivanje, kar bi predstavljalo velik korak k njihovi reintegraciji. Kenijska vlada je zaprtje obeh taborišč, ki obstajata že od začetka devetdesetih, prvič zahtevala leta 2016.

Danska je postala prva država v Evropi, ki je sirskim beguncem zavrnila dovoljenje za prebivanje, saj vztraja, da se je v nekatere dele vojno raztrgane države možno vrniti. Danska vlada je zavrnila podaljšanje statusa začasnega prebivališča okoli 200 Sircem, kar so danske oblasti upravičile s trditvijo, da se je varnostna situacija v Siriji izboljšala. Nestrinjanje z vlado je izrazila generalna sekretarka Danskega sveta za begunce Charlotte Slente saj odsotnost bojev na nekaterih območjih še ne pomeni, da je država varna za vrnitev. Območja so namreč še vedno nestabilna, dodatno breme pa predstavlja tudi pomanjkanje osnovnih surovin in elektrike.

Ustavno sodišče je presodilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski ni v neskladju z ustavo. Presoja je bila na ustavnem sodišču v postopku od novembra lani, ko je državni zbor preprečil referendum o 780-milijonski nabavi orožja, katerega pobudnica je bila stranka Levica. Odločitev ustavnega sodišča povzame koordinator Levice Luka Mesec.

izjava

Po zbranih 30.000 podpisih, ki jih je Levica prvič zbrala novembra lani, je vlada v strahu pred morebitnim referendumom, o katerem je s presojo ustavnosti zakona torej danes odločilo ustavno sodišče, pohitela s spremembo zakona o izvajanju proračuna Republike Slovenije, zaradi česar so v Levici konec marca začeli znova zbirati podpise. O morebitnih novih poskusih preprečitve investicij v vojsko Mesec.

izjava

Višje delovno sodišče v Ljubljani je potrdilo, da mora Srbska pravoslavna cerkev plačati 13.000 evrov odškodnine nekdanjemu parohu ljubljanske župnije, Željku Lubardi. Ta je leta 2012 na položaju paroha ljubljanske župnije Srbske pravoslavne cerkve nasledil Perana Boškovića in ugotovil nepravilnosti pri njegovem delu. Bošković naj bi si prilastil del donacij, ki jih je cerkev prejela za gradnjo kulturno-pastoralnega centra. Po nalogu tedanjega zagrebško-ljubljanskega metropolita Jovana Pavlovića je Lubarda podal kazensko ovadbo proti Boškoviću, ljubljansko višje sodišče pa je kazensko sodbo tudi potrdilo. Lubarda je bil zaradi tega večkrat premeščen, kasneje je dobil tudi prepoved opravljanja duhovniške službe, na koncu pa je bil še odpuščen. Zaradi mobinga in trpinčenja je proti Srbski pravoslavni cerkvi vložil tožbo, ki jo je zdaj tudi dobil.

V ponedeljek se v osmih regijah odpirajo terase in vrtovi gostinskih lokalov. V goriški, gorenjski, obalno-kraški, pomurski, posavski, podravski, koroški in zasavski regiji bodo tako gostinski lokali lahko zopet obratovali. Čeprav je to po njihovem mnenju korak v pravo smer, pa sindikat gostincev z novim vladnim odlokom ni zadovoljen. Od vlade zahtevajo, da panožnim dejavnostim spet dovoli izvajanje storitev v celoti. Teras in vrtov namreč nimajo vse gostilne, poleg tega pa je vprašljivo, kaj bo, ko nastopi slabo vreme. O problematiki prepočasnega zagona gostinskega sektorja Kristijan Lasbaher, predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

izjava

 

OFF je pripravila Nicol pod mentorstvom Matije.