ZDA so uvedle nove sankcije proti Mjanmarju, kjer je vojska pred dobrima dvema mesecema izvedla državni udar. Gre za sankcije proti podjetju v državni lasti, ki se ukvarja s trgovanjem z dragimi kamni, ker je obdržalo svoj položaj tudi po udaru - torej iz trgovine profitira vojska.

Z ameriške zunanje politike na notranjo. Predsednik Joe Biden je nasilje s strelnim orožjem označil za problem javnega zdravja in se odločil uporabiti predsedniške odloke za manjše spremembe zakonodaje, medtem ko bolj korenita prevetritev čaka na Kongres. Biden seveda ne bo posegel v drugi amandma, ki vsakemu Američanu daje neodtujljivo pravico do strelnega orožja, pač pa bodo predlagani ukrepi nadzorovali širjenje orožja duhov - doma narejeno strelno orožje, ki nima serijskih številk. Želi prepovedati nekatere dodatke za orožje, naročil je preiskavo o trgovini z orožjem na območju ZDA ter predstavil kandidata za vodenje Agencije za alkohol, tobak in strelno orožje, Davida Chipmana, čeprav njegova potrditev zaradi orožarskega lobija ni zelo verjetna. Napovedoval je tudi pripravo zakonodaje, ki bi ljudem, nevarnim drugim ali sebi, onemogočila dostop do orožja.

V bližajoči se preiskavi vojnih zločinov na območju Palestine, ki jo bo izvajalo Mednarodno kazensko sodišče, Izrael ne bo sodeloval. Predsednik izraelske vlade, Benjamin Netanjahu, je zavrnil pristojnost sodišča za izvajanje preiskav početja Izraela, saj ta namreč nima podpisane pristopne pogodbe, ki bi sodišču dal avtoriteto nad državo. Na drugi strani je Palestina članica sodišča že od leta 2015. Netanjahu je očitke kršenja človekovih pravic na območju Gaze in Vzhodnega brega zanikal. Sodišče je po uradnem odprtju preiskave, 3. marca, Izraelu ponudilo možnost, da se do 9. aprila izjasni, ali podobno preiskavo opravljajo tudi sami. V tem primeru bi država lahko prosila za odlog. Preiskava se bo osredotočala na vojno v Gazi od leta 2014 ter na smrti palestinskih protestnikov od leta 2018 naprej.

V Črni gori so zaradi protestov začasno prekinili načrt novega sistema pridobivanja državljanstva. Ta bi namreč poenostavil pridobivanje državljanstva tujcem, ki živijo v Črni gori - to so pretežno Srbi in Rusi, tako bi bilo državljanstvo mogoče pridobiti že po desetih letih stalnega bivanja. Še vedno pa bi se morali odreči državljanstvu neke druge države, da bi lahko pridobili črnogorsko. Hkrati bi otežil izvajanje volilne pravice tistih črnogorskih državljanov, ki živijo v tujini. Protestniki menijo, da je politika vlade preveč naklonjena srbski manjšini ter da vlada ne sledi nacionalnim interesom.

V Sloveniji

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje določbe vladnega odloka, ki omejuje potovanja v države rdečega seznama. Podana je bila namreč pobuda za oceno ustavnosti 11. člena vladnega odloka, ki določa pogoje o vstopu v državo. Odlok je stopil v veljavo 29. marca, vlada pa je z omejitvijo potovanj za necepljene in neprebolele želela zmanjšati tveganje za širjenje novega koronavirusa. Pobudo je sprejelo osem ustavnih sodnikov, proti je glasoval le Klemen Jaklič. Sodišče meni, da je zaradi obsežnosti rdečega seznama omejitev potovanja za slovenske državljane prestroga, pogoji zapustitve države pa so zastavljeni preveč ozko. Poudarjajo tudi, da je svoboda gibanja ena izmed temeljnih človekovih pravic, ne glede na to, ali je človek državljan države, iz katere želi izstopiti. Izvrševanje določbe bo zaustavljeno, dokler sodišče ne doseže končne odločitve. Več pove nekdanji pravosodni minister in eden izmed pobudnikov presoje, Aleš Zalar.

Izjava

Direktor Slovenske tiskovne agencije, Bojan Veselinovič, je marca pozval Kabinet predsednika vlade, naj posreduje pisno pooblastilo Ukomu, iz katerega bo razvidno, da ima do STA družbeniške pravice, in na podlagi katerega lahko od STA zahteva celotno dokumentacijo njihovega poslovanja. V kabinetu pa so danes zatrdili, da Ukom takšnega potrdila sploh ne potrebuje, saj je Ukom vladna služba, ter da se takih potrdil tudi v preteklosti ni bo izdajalo. Zaradi te manjkajoče dokumentacije je Ukom zavrnil zahtevek za financiranje STA, saj med njima ni sklenjene pogodbe.

Nekateri poslanci Desusa začenjajo novo dramo, in sicer od začasne voditeljice stranke Brigite Čokl [čOkl] prek odvetnika zahtevajo opravičilo za njene izjave v medijih, kot sta Delo in Večer. Bolj specifično je Čokl napovedala tako imenovano politiko palice, kjer ne bo dovoljevala samovoljnih odmikov poslancev od stališč same stranke. Tako obnašanje krivi tudi za padec javnomnenjske podpore. Če opravičila ne dobijo, bodo poslanci sprožili sodne postopke.